Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev zakona o zastaranju kazni

2198 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam ,

da se izbriše zakon o zastaranju kazni po dveh letih, in se ga nadomesti z zakonom da nobena pravnomočna obsodba ne zastara ,ali izbriše , dokler se ne dosluži.

Predlagam pa zato , ker ljudje , ki imajo po davčnih oazah miljone , v primeru obsodbe , ni teško nekje v tujini se skrivat in počakat dve leti. Pri ukinitvi zakona o zastaranju pa bo verjetno marsikdo premislil , ali bo odslužil ali pa pobegnil v tujino.

28 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B bird48 6 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12. 5. 2015

Odziv Ministrstva za pravosodje

Predlagatelj predlaga, da se "izbriše" oziroma ukine zakon o zastaranju kazni po dveh letih in se ga nadomesti z zakonom, da nobena pravnomočna obsodba ne zastara ali se ne izbriše, dokler se ne odsluži. Predlagatelj predlog utemeljuje s tem, da se ni težko nekje v tujini skrivati in počakati dve leti v primeru obsodbe, kot npr. ljudje, ki imajo po davčnih oazah milijone. Pri ukinitvi zakona o zastaranju pa bo verjetno marsikdo premislil, ali bo kazen odslužil ali pa pobegnil v tujino.

Ministrstvo za pravosodje uvodoma pojasnjuje, da je na podoben predlog že podalo odgovore, in sicer Stališče Ministrstva za pravosodje do predloga št. 6230 - 320 s portala predlagam.vladi.si – Začasna ukinitev instituta zastaranja (Priloga). Kljub temu v nadaljevanju daje pojasnilo, ki se nanaša na področje prava, za katero je resorno pristojno.

Ureditev v Kazenskem zakoniku:

Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da je institut zastaranja urejen v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, v nadaljevanju: KZ-1), in sicer v enajstem poglavju (90. do 95. člen KZ-1). Pri tem je treba pojasniti, da KZ-1 pozna dve vrsti zastaranja, in sicer zastaranje kazenskega pregona in zastaranje izvršitve kazenske sankcije. Ker se predlog nanaša samo na zastaranje izvršitve kazenske sankcije, Ministrstvo za pravosodje dodatno pojasnjuje samo to vrsto zastaranja.

Institut zastaranja izvršitve kazenske sankcije je urejen v 92. do 95. členu KZ-1. V 92. členu so določeni zastaralni roki, ki so odvisni od izrečene kazni za posamezno kaznivo dejanje, v 93. členu je določeno zastaranje izvršitve stranskih kazni in varnostnih ukrepov, v 95. členu pa je uzakonjen institut nezastarljivosti kaznivih dejanj, ki določa, da kazenski pregon in izvršitev kazni ne zastarata za kazniva dejanja, za katera se sme po KZ-1 izreči kazen dosmrtnega zapora, za kazniva dejanja iz 100. do 105. člena KZ-1 in tudi ne za tista kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoče. Poleg tega izvršitev kazni dosmrtnega zapora ne zastara. Na tem mestu je treba tudi pojasniti, da so se s sprejemom KZ-1 leta 2008 vsi zastaralni roki pomnožili s količnikom dva, argumenti za takšen poseg pa so predvsem v tem, da je bil s KZ-1 odpravljen institut pretrganja zastaranja izvršitve kazenskih sankcij. Primerjalnopravno gledano ima Republika Slovenija ene najdaljših zastaralnih rokov izvršitve kazni.

Glede na navedbe predlagatelja je treba posebej izpostaviti 94. člen KZ-1, ki ureja tek in prekinitev zastaranja ter določa, da zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti. Zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni. Če obsojenec pobegne s prestajanja kazni, izvršitev preostanka kazni ne zastara. Glede na podatke iz prakse je Ministrstvo za pravosodje zaznalo pomanjkljivost veljavne ureditve zadržanja (oz. t.i. zamrznitve) teka zastaranja izvršitve kazenske sankcije, zato v noveli KZ-1C, ki jo je pripravilo, predlaga spremembo tega režima. Če bo predlog, ki je objavljen tudi na spletni strani Ministrstva za pravosodje, sprejet, zastaranje izvršitve kazni ne bo teklo (bo zamrznjeno) v času, ko se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ne bo odzval in nastopa kazni ne bo mogoče zagotoviti, ker bo na begu, se bo skrival, se kako drugače izmikal izvršitvi kazni, bo nedosegljiv državnim organom, ali ko bo začetek izvrševanja kazni odložen v skladu z zakonom.

Z opisano ureditvijo se bo zagotovo dodatno zamejilo možnosti zlorab in izigravanja zakona, vendar ne z ukinitvijo instituta zastaranja izvršitve kazenske sankcije, ampak z bolj represivnim režimom zakonske ureditve tega instituta. Ukinitev instituta zastaranja pa bi bila po mnenju Ministrstva za pravosodje, vsaj z vidika ureditve v kazenskem pravu, v nasprotju z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. členom Ustave Republike Slovenije), saj bi se s tem prekomerno poseglo v pravice posameznika (npr. v pravico do pravne varnosti). Prav tako takšna ureditev ne bi bila primerna s sistemskega vidika celostne ureditve instituta zastaranja v KZ-1.

Priloge:

Komentarji