30. 6. 2015
Odziv Ministrstva za pravosodje
S pojmom skupinsko uveljavljanje zahtevkov se označujejo vsi postopki množičnih sporov, ki tožnikom, ki zoper enega ali več tožencev naperijo skupinsko tožbo ali zahtevajo, da se o zadevi odloči v vzorčnem postopku zagotavljajo uresničitev pravic, ki jih sicer individualno, zaradi ekonomskih ali drugih razlogov, ne bi mogli uveljaviti.
Slovenski pravni red Že pozna enega od modelov skupinske tožbe, in sicer v potrošniških sporih Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot) ureja organizacijsko tožbo (74., 74.a in 75. člen ZVPot). Prav tako je oblika skupinske tožbe urejena tudi v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami (Zakon o delovnih in socialnih sodiščih; v nadaljevanju: ZDSS-1). Slovenski pravni red pa pozna še en način reševanja množičnih sporov, to je institut vzorčnega postopka, ki je bil splošnem civilno-procesnem zakonu uveljavljen z novelo Zakona o pravdnem postopku ZPP-D4. Pred tem je vzorčni postopek bil urejen v ZDSS-1, in sicer v postopkih individualnih delovnih sporov.
Vzorčni postopek v svojem bistvu ni oblika skupinske tožbe — je le procesni institut, ki sodišču omogoča lažje in povezano obravnavanje velikega števila že vloženih zahtevkov. Vsak tožnik mora vložiti samostojno tožbo, sodišče na podlagi ene tožbe ali manjšega števila izbranih tožb izvede vzorčni postopek, preostale postopke pa prekine. Učinek instituta je določen v četrtem odstavku 279. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP): »Po pravnomočnosti sodbe, izdane v vzorčnem postopku, sodišče o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru.«, v petem odstavku pa so določeni še nadaljnji pogoji: »Stranka, ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.«. Vzorčni postopek je obravnavan prednostno.
ZPP tako ne uzakonja skupinske tožbe v smislu »klasične« razredne tožbe (class action, kot je poznana v Združenih državah Amerike), saj temelji na germanskem konceptu pravdnega postopka, ki je v pretežni meri poudarjeno individualističen in namenjen varstvu premoženjskih in drugih civilnopravnih pravic. ZPP sicer omogoča postopke z več tožniki ali toženci kot sosporniki (191. člen ZPP), vendar pa ni mogoče govoriti o skupinskih tožbah kot institutu.
Primerjalno-pravno gledano so pristopi k reševanju množičnih sporov so zelo različni. Najbolj poznana je ameriška ureditev razredne tožbe, ki je določena v zveznih pravilih pravdnega postopka (Federal Rules of Civil Procedure, Rule 23). Klasično razredno tožbo pozna tudi pravni red Anglije in Walesa, ki temelji na anglo-saksonskem pravnem sistemu in teoriji. V kontinentalni Evropi je držav, ki bi urejale skupinsko tožbo (kot klasično razredno tožbo) v splošnih zakonih zelo malo. Npr. Švedska je sprejela poseben splošni (uporablja se za vsa področja) zakon o skupinskih sporih (Group Proceedings Act), med tem ko Litva ureja skupinsko tožbo v »splošnem« zakonu o pravdnem postopku. Države, ki temeljijo na germanskem konceptu pravdnega postopka, npr. Avstrija, Nemčija »splošne« skupinske tožbe ne poznajo. Splošna civilno-procesna pravila vsebujejo institute kot so sosporništvo, združevanje postopkov, konsolidacije, vzorčni postopek, ki sicer omogočajo večje število tožnikov ali tožencev, vendar pa ne predstavljajo posebnega instituta »skupinske tožbe«. Ta institut je nasprotno poznan v področnih zakonih, kot so potrošniška zakonodaja, konkurenčna zakonodaja, okoljska zakonodaja, zakonodaja, ki ureja finančne trge, najpogosteje v obliki organizacijskih skupinskih sporov ali javnih skupinskih sporov. Ureditev »splošne« skupinske tožbe, bi v teh sistemih terjala obsežen poseg v obliki ali posebnega zakona ali kar reforme civilno-procesne teorije in sistema.
Kot že ugotovljeno, splošni zakon, ZPP, ne uzakonja skupinske tožbe v klasičnem smislu. Premiki koncepta pravde so zato bolj vidni na specifičnih pravnih področjih (npr. potrošniško in okoljsko pravo), kjer imajo take tožbe lahko tudi specifične namene, npr. preventivni učinki ali spreminjanje določenih poslovnih praks v potrošniških zadevah. Vendar pa se v zadnjem času kar nekaj držav odloča urediti institut skupinskih tožb v splošnem zakonu, bodisi s sprejetjem posebnega zakona bodisi z umestitvijo v splošni procesni civilni zakon. Razlog gre najverjetneje iskati v vse hitrejšem razvoju novih oblik razmerij v civilnem pravu, katerim je lažje pravočasno zagotoviti ustrezno pravno varstvo s krovnim civilno-procesnim zakonom.
Zaradi navedenega je Ministrstvo za pravosodje mnenja, da se bo vprašanje uvedbe instituta (splošne) skupinske tožbe še nadalje spremljalo in proučevalo ter se bo institut na podlagi ugotovitev analize po potrebi ustrezno vključilo v eno od naslednjih novel ZPP.
ABSOLUTNO PODPIRAM TAK PREDLOG, saj smo občani in državljani nemočni proti velikim podjetjem, korporacijam, občinam in njihovim županom, verjetno se je že vsak srečal s tako zgodbo, če nisi po volji župana in na koncu ne smemo pozabiti tudi na državo npr. Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcijo za infrastrukturo v zadevi državnih cest in prekomernega hrupa in prometa na teh cestah, država pa nič, da o tem, da lokalni "šerifi" - župani na veliko zidajo obrtne cone in to v zasebno javnem partnerstvu, za obvoznico pa seveda ne poskrbijo. Saj veste kako, zmanjka pač denarja.
Hvala Aleksander za idejo, ki je več kot potrebna!
Hvala Aleksander Nerat za podan predlog, vsekakor ga podpiram!
dajem podporo... lets get em!
Srečno ....Podpiram.
Pohvalno in z vsem spoštovanjem g.A.Nerat,msilim pa da bi morali v prid ljudstva to naredit brez vsakeršnih zapletov poslanci SLO.
PREDLOG PODPIRAM
Janko žalostno je, da so se stranke že pred časom izrekle v smeri polne podpore takemu predlogu. Že pred leti..ampak politične volje, da se to dejansko izvede pa ni bilo. Bomo videli, če bo zdaj kaj drugače.
Podpiram
S predlogom se sicer strinjam (kar je razvidno tudi iz mojega glasu), sem pa vseeno nekoliko radoveden, katera interesna skupina je za predlogom oziroma za nenavadno visoko podporo.
Odvetnikom bi sicer bila ta možnost nedvomno všeč, a nekako dvomim, da se jih je 500 registriralo na tem portalu samo za to, da bi oddali svoj glas....
Ne spomnim se namreč, da bi kdaj kakšen predlog dobil takšno število glasov....tudi tisti iz najbolj "žgečih" tem kot so zarote, pa tudi takšni iz interesnih skupin (kot je bilo pred časom združenje zavarovalnih zastopnikov).
DavidS predlog sem podal samostojno z mislijo, da je to ena izmed velikih lukenj v naši zakonodaji, ki predvsem daje izjemno moč korporacijam, podjetjem itd in praktično onemogoči enakovrednost posameznika. V mislih sem imel vse od delavcev v velikih gradbenih podjetij, ki so ostali brez plač, posameznikov, ki so plačevali telekomu kar mu ne bi rabili, razlaščene male delničarje, kreditojemalce v frankih, ki so bili zavedeni itd... mnogo je tistih, ki vedo kako težko se je kot posameznik boriti v primerih, kjer bi lahko združili stotine ali tisoče ljudi. Pričakoval sem visoko številko podpore, precej večjo kot je zdaj. ...
Kot pravim, predlogu ne oporekam, tudi če za njim stoji neka interesna skupina to še ne pomeni, da predlog ni dober.
Je pa že to, da ste na portalu, kjer skoraj noben predlog ne prejme več kot 100 glasov (in to skupno, torej Za in Proti) pričakovali več kot 500 glasov podpore dokaz, da za predlogom stoji neka skupina. Lahko, da ste njen član....lahko, da je pač zagrabila predlog, ki ji je bil všeč oziroma ji ustreza. Domneva se še dodatno potrdi, če pogledamo koliko ljudi se je registriralo samo za oddajo tega glasu.
Nimam nič proti, ne me narobe razumeti.....zgolj radoveden sem :)
David predlog sem dal sam, na svojo pobudo ni pa skrivnost kateri skupini pripadam - ZF in ugotavljam, da je žalostno, ker se druge skupine, ki sem jih pozval k podpori praktično niso odzvale. Ne gre tu za "našo" ali "njihovo" skupino temveč za nekaj kar je in mora biti v interesu vsakega posameznika, ki se zaveda kako težko je v nekem sodnem sporu dejansko uspet tudi, če je vsa resnica in vsa zakonodaja na tvoji strani. Še posebej, kadar je nasprotnik velik. Veliko zgodb iz preteklosti bi imelo drugačen epilog, če bi skupinska tožba obstajala. Od izbrisanih, do vegradovih delavcev, šolnikov, malih delničarjev, bolniških sester in mnogih ostalih, ki se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov znajdejo sami proti nekajkrat večjemu nasprotniku v sodnem sporu. Povabil sem nekaj skupin tudi takšno s skoraj 10.000 člani in pričakoval sem, da bodo glasovi ZA šli v nebo, da bomo slovenci enkrat pokazali, da znamo skupaj stopit če ne drugače vsaj takrat, ko se tiče vseh nas (posredno ali neposredno). Iz tega vidika sem razočaran. Res je, da ni noben predlog bil tako podprt kot je tale, res je, da so se izjemno izkazali člani ZF pa vendar grenak priokus, da nismo sposobni kot narod stopit skupaj tam, kjer to lahko storimo z vsega nekaj kliki ostaja.
Drugače pa smo trenutno po glasovih na 4 mestu. Največ glasov je prejel predlog vezan na pasje borbe. 1334.
Ste že kdaj slišali za civilno pobudo? Ljudi, ki se povežjo med seboj, da bi skupaj lahko spremenili kakšne stvari?
Spoštovani g. David. Povezali smo se med seboj = naredili smo to, kar bi pri nas večkrat morali narediti (mislim na povezovanje in solidarnost). Potem bi bilo marsikaj lepše in boljše.
Bom povdaril še enkrat, ker očitno ni bilo dovolj jasno povedano. Pri predlogu mi je vseeno, kdo so naši, vaši ali njihovi, ker predloge ocenjujem vsebinsko, in ta mi je všeč.
Šlo je zgolj za radovednost, in za odgovor se vam zahvaljujem (čeprav nimam pojma, kdo ali kaj je ZF).
Podpiram predlog Aleksandra Nereta in sem zanj tudi glasovala!
Komentiram pa predvsem zato, da administratorja strani opozorim na zapleten postopek glasovanja.
Manjka opozorilo ob glasovanju, da se je potrebno za oddajo najprej registrirati. Tudi po potrditvi profila bi pričakovala, da sem s klikom na link že v svojem profilu in glas lahko oddam.
Torej, postopek je prezapleten in marsikdo, ki je glasoval, sploh ne ve, da glas v bistvu sploh ni bil oddan. Tudi sama sem najprej glasovala brez registracije in ker je bilo glasov takrat že sto in več, nisem šla preverjati ali je na spisku tudi moje ime. Šele po opozorilu sem šla preveriti, se registrirati in zopet glasovati. Verjamem, da bi bilo danes realno na spisku veliko več ljudi (verjetno blizu številu ogledov?), če bi spletna stran opozarjala, da se je potrebno registrirati
Rada bi samo nekaj dodala, čudi me, da ni skupinska tožba možna. Kajti moj oče je pred leti sodeloval v skupinski tožbi, še sama sem bila kakšni dve ali tri leta uvrščena v njo. Za pojasnilo me kontaktirajte na ZS na FCB.
Če pogledate seznam glasov, boste videli, da je vaš glas zabeležen med glasovalci.
Aleksander hvala za idejo in ves trud.
Hvala Aleksander Nerat za tvoj trud in idejo!
Ta ZAKON -"SKUPINSKA TOŽBA" bi moral biti uzakonjen že takoj, ko smo postali samostojna Slovenija, in na žalost ni bil... Ampak dokler se te ne tiče verjetno ne gledaš in ne razmišljaš v tej smeri...vidiš in reagiraš komaj takrat, ko si sam v neki godlji, takrat se ti ponavadi porodijo predlogi...
Zakaj še ni v naši ljubi državi takšnega zakona???
Verjetno, ker je branil državne inštucije, delodajalce, bankirje in tiste, ki so v priviligeranem položaju, in, ki si lahko privoščijo drage sodne postopke.
Hvala Aleksander Nerat, da si izpostavil to veliko problematiko verjamem, da bo v kratkem ta predlog zakona tudi uzakonjen, saj bo s tem pomagal v naši nepravični Sloveniji mnogim ljudem, ki si sami dragih tožb i ne moremo privoščiti...
TAKO, DA PREDLOG ABSOLUTNO PODPIRAM.
Glasujem ZA in upam, da nas bo čimveč! Vse pohvale g. Neratu za odličen predlog.
Res je. Kadar pride do množičnih kršitev naj bi vsak oškodovanec sam vlagal tožbo, kar je absurd. Tak sistem ščiti kršilce zakonov, zato zelo podpiram predlog.
Hvala Aleksander Nerat, da si izpostavil tako bistveno problematiko. Upam da bo še več takih predlogov, upam da bo ta predlog prišel direktno do pravosodnega ministra.
Res zanimivo koliko pravnih zadev, instrumentov, pristopov itn, da ne omenjam niti, da se zbrani dokazi, če zaradi koruptivnih in ideoloških interesov sodne gospode s stranko v postopku niso všeč - jih pač kar ne upoštevajo in se zavržejo!
Meni predvsem nekaj ni jasno! Ko je pripizdina Slovenija pristopila k EU je morala "zaprti" veliko poglavij med njimi tudi poglavja o izravnanosti pravnega reda s tem v EU! Kako je potem mogoče, da imamo na številnih področjih povsem drugačne pravne prijeme in postopke, kot so v EU??!
Skupinska tožba bi prišla denimo še kako prav v primeru ko je Telekom zlorabil na desettisoče svojih strank tako, da jih je pred leti prisilil k temu, da so morali vzeti ob naročilu ADSL interneta še ISDN dodatek, kar je naneslo veliko dodatnih mesečnih stroškov? Nezakonitih seveda! Pokazalo se je pa seveda je in to je ugotovilo tudi sodišče, da je bilo to protizakonito in izsiljeno, Telekom pa je tako pokradel na desetine milijonov evrov! Sedaj ko bi jih moral vrniti (z zamudnimi obrestmi), tako je odločilo sodišče pa jih ne bo in se bo temu veselo izognil, saj bi naj vsak vlagal zahtevo za odškodnino posamično! Kar zadeve za vsakega posameznika astronomsko podraži in jih povsem onemogoči...da niti en msilimo na to, da bi - če bi vsi oškodovani vložili vsak svojo tožbo - sodišča povsem vrglo iz tira. Kaj pa, če je to tako dogovorjeno? Med mafijskimi sodišči in mafijskimi podjetji v tem primeru Telekomom?
V tej pripizdini je mogoče prav vse na tem svetu!! Kar nikjer drugje ni možno!
Ne razumem, zakaj je ta institut bil ukinjen, ker je bojda prej obstajal. Absolutno se strinjam s predhodnimi komentarji, ki podpirajo njegovo ponovno uvedbo, namreč lahko prispeva tako k večji administrativni učinkovitosti, ko toliko govorimo o dolgih rokih na sodiščih, kot tudi k večji pravni moči deprivilgiranih skupin, ki jih je čedalje več.
Predlog v celoti podpiram!
Strinjam se z navedbami zgoraj in podpiram predlog!
Vse zgoraj navedeno drži kot pribito , predvsem razlaga g.Štamcarja in ga .Preželj sta zajela vse kar bi želela tudi sama povedati. Rada pa bi samo okrepila njuno podajanje, zato teh mojih nekaj besed .Dovolj dolgo, pravzaprav predolgo se dogaja v tej naši ljubi deželici marsikaj ,kar samo opravičuje potrebo po tem zakonu .Vedno več je ljudi, ki so v stiski in so oškodovani tako materialno kot osebnostno .., ki so REVNI...! Ste že spoznali to besedo??
Revni nimajo denarja ...revni niti sesti ne morejo v odvetniško pisarno ,kaj šele pomisliti da jih bo nekdo zastopal zastonj.Ali zato ,ker so revni nimao pravice do morebitne PRAVICE? Naj dodam samo še to ...vsi mi smo lahko enkrat v skupini ki je kakorkoli oškodovana in potrebna pomoči zato poslanci ,ki ste tam kjer ste , ker smo vas mi tja poslali razmislite. Pa Lp
Skupinska tožba je v veljavi v marsikateri državi EU in je eden od dokazov, da je država v resnici demokratična in da ne piše zakonov na kožo korporacijam in drugim organizacijam, ki imajo že tako ali tako privilegije in moč. Nenazadnje bi se zgodba z izbrisanimi končala prej in z bistveno manj stroški, če bi RS tak zakon poznala.
Prdlog gospoda Aleksandra Nerata je popolnoma na mestu in prav zgrozil sem se, ko sem izvedel, da takšnega zakona pri nas še nimamo. Na ta način se brani državne inštucije, delodajalce, bankirje in tiste, ki so v priviligeranem položaju in ki si lahko privoščijo drage sodne postopke. Zdajšnje parlamentarne stranke, ki tako rade govorijo, kako so v službi svojih volivcev in volivk oziroma državljanov in državljank, imajo lepo priložnost, da to tudi dokažejo. Upam le, da ne bomo čakali predolgo in da ne bo vse skupaj ostalo le pri besedah. Da je temu tako, sem okusil na svoji koži, ko sem strankam v parlamentu, z izjemo ZL, poslal odprto pismo glede kreditov v švicarskih frankov. Odgovorile so mi tri, Desus in SD nekoliko bolj obširno, SDS v treh stavkih, Nsi, Zaab in največji parlamentarni stranki SMC pa se sploh ni zdelo vredno odgovoriti na moje pismo...
Nemudoma je potrebno sprejeti zakon ,ki omogoča državljanom in državljankam skupinsko tožbo ,z tem se izogne velikim stroškom obravnav , skrajša sodne postopke ,bolj pošteni pravdni spori.
1. V duhu varčnega ravnanja s sredstvi davkoplačevalcev je potrebno predlagani institut skupinske tožbe uzakonit čim prej.
2. S skupinsko tožbo je državljanu - tožniku posamezniku bistveno bolje zagotovljena pravica do poštenega sojenja, sedaj je zaradi individualnega zastopanja svojih pravic napram pravni osebi v ranljivejšem položaju.
Stališča političnih strank do instituta skupinske tožbe iz leta 2011
www.delo.si/novice/volitve/stalisca&