28. 5. 2010
Odziv Ministrstva za pravosodje
V zvezi z navedenim predlogom je treba najprej ločiti med: - predpisovanjem kazni - in odmero kazni.
Pri predpisovanju kazni se praviloma sledi t.i. »namenu kaznovanja«, ki ga Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09, v nadaljevanju: Kazenski zakonik) sicer izrecno ne določa. Namen kazni (oz. kaznovanja) je generalno preventivni in specialno preventivni ter tudi povračilni. Generalno preventivni namen se kaže v tem, da naj bi kazen vzgojno vplivala na ljudi, da ne bi izvrševali kaznivih dejanj. Specialno preventivni namen se kaže kot možnost, da se storilca med izvrševanjem kazni poboljša in da zato ne stori več kaznivih dejanj. Povračilnost kazni pa se kaže zlasti v moralni obsodbi storilčevega vedenja.
Odmera kazni je odločitev vsakega posameznega sodnika v konkretni zadevi, saj so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Sodniki pri odmeri kazni upoštevajo obteževalne in olajševalne okoliščine. Kazen je treba odmeriti v sorazmerju s težo kaznivega dejanja, vendar pa višina kazni ne sme preiti stopnje in obsega krivde, ker bi bila sicer kršena pravičnost kot eno izmed temeljnih vodil kazenskega prava.
Ministrstvo za pravosodje na podlagi zgoraj navedenega meni, da predlog 654 ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog je presplošen in tudi nejasen, nanaša pa se predvsem na kaznovanje povratnikov. V tretjem odstavku 49. člena Kazenskega zakonika je namreč že določeno, da sodišče pri odmeri kazni storilcu, ki je storil kaznivo dejanje, potem ko je že bil pravnomočno obsojen, ali pa je kazen prestal oziroma je zastarala ali pa mu je bila odpuščena (povratek), upošteva zlasti, ali je bilo prejšnje dejanje iste vrste kot novo, ali sta bili obe dejanji storjeni iz enakih nagibov in koliko časa je poteklo od prejšnje obsodbe oziroma od prestane, odpuščene ali zastarane kazni.