Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pokojnine

3151 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam, da se višina vseh pokojnin, ki so bile dosežene za polno delovno dobo in ob predpisani starosti (po veljavni zakonodaji na dan pridobitve statusa upokojenca) umesti v razpon od najnižje 500 € do najvišje 1.500 €. (Razmerje 1:3)

Prav tako predlagam, da se na državni ravni ob jamstvu države ustanovi poseben sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja (s tkim. pokojninsko kartico - kjer bo možno kadarkoli preveriti koliko sredstev ima lastnik kartice na računu za svojo pokojnino ali dodatno vplačati poljuben znesek na individualni pokojninski račun). Mogoče se predlagano realizira kar v okviru Modre zavarovalnice (moj predlog!).

Podajam primer Nizozemske. Tam je tkim. javna pokojnina za vse, ki dosežejo polno delovno dobo in starost enaka in sicer 1.000 €. Če eden od zakoncev ni bil zaposlen pa dobita 1.400 €. (Še nekaj desetletij nazaj večina žensk ni bila redno zaposlenih ali zgolj do poroke.)

Vsi zaposleni pa si lahko vplačujejo tudi v javni sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prav tako jim vanj vplačuje tudi vsak malce boljši delodajalec (tudi dodatno kot nagrado ali stimulacijo). Takšne dodatne pokojnine pa znašajo od 300 € pa tja do 3.000 €. Seveda odvisno od višine privarčevanih sredstev in dobe izplačila pokojninske rente (nekaj let ali dosmrtno).

Predlog vreden posnemanja. Mislim, da bodo tudi naše naslednje pokojninske reforme šle v tej smeri.

24 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Sony Globokar 121 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


24. 3. 2015

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

1.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so načeloma odvisne od dolžine trajanja zavarovalne dobe in od višine plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanec plačeval prispevke. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju /ZPIZ-2/ (Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013 in 63/13-ZIUPTDSV) se pokojninska osnova, od katere se odmeri starostna in invalidska pokojnina, praviloma določi na podlagi mesečnega povprečja prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 24 letih zavarovanja po 1.1.1970, ki so za zavarovanca najugodnejša. V prehodnem obdobju se bo obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove podaljševalo postopoma za eno leto letno, začenši z 19 leti v letu 2013, 20 leti v letu 2014, leta 2018 pa bodo osebi, ki se bo želela upokojiti, pokojnino izračunali na podlagi najugodnejših zaporednih 24 let. Zaradi medsebojne primerljivosti osnov iz prejšnjih let zavarovanja, se le-te pri izračunu pokojninske osnove preračunajo z valorizacijskimi količniki na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane za leto 2012. Valorizacijske količnike določa vsako leto na novo minister, pristojen za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

Dodatno je potrebno pojasniti, da se z novim načinom izračunavanja pokojnine ustavlja nadaljnje zniževanje višine pokojnin, upokojencem pa bodo s tem zagotovljene dostojne pokojnine. Hkrati je v pokojninski sistem vpeljana večja pravičnost v skladu z načelom večje povezanosti vplačil in izplačil. Višina pokojnine je bolj kot do zdaj odvisna od vplačanih prispevkov, v pokojninsko dobo pa se štejejo samo obdobja, za katera so bili plačani prispevki.

Višina pokojnine je tako odvisna od višine pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa tudi od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero starostne pokojnine, le-ta pa se razlikuje glede na spol zavarovanca. Višina vplačanih prispevkov je odvisna od višine osnove, kar pomeni, da mora oseba z višjo osnovo plačati tudi višje prispevke. Izhajajoč iz navedenega menimo, da medsebojna primerjava različnih pokojnin ni ustrezna, želeli pa bi tudi poudariti, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da se pravica do pokojnine in druge pravice iz naslova minulega dela priznavajo na temelju vplačanih prispevkov in minulega dela ter da mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema.

Ob tem pa je potrebno dodati, da sistem pokojninskega zavarovanja vendarle ni čisti »zavarovalniški« sistem, temveč gre za sistem, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. To sta načeli, ki posameznikom, ki so sicer 40 let vplačevali v sistem, vendar pa so imeli v svojem aktivnem obdobju zelo nizke plače, zaradi česar s svojimi vplačili ne bi dosegli niti minimalne pokojnine, omogoča, da se upokojijo z dostojno pokojnino, ki pri teh posameznikih nastopa v funkciji socialnega korektiva. Zaradi načela solidarnosti ali redistribucije se tem zavarovancem torej zagotavljajo višje pravice, kot bi jim šle glede na plačane prispevke. Za razliko, ki jo te osebe prejmejo med pokojnino, ki bi ustrezala njihovim prispevkom in pokojnino, ki jo garantira obvezni (javni) pokojninski sistem, je potrebno zagotoviti finančna sredstva, ki pa gredo deloma v škodo posameznikom, ki so 40 let plačevali prispevke, ki presegajo najvišjo pokojninsko osnovo, deloma pa v breme države. Ker je v slovenskem javnem pokojninskem sistemu višina pokojnine z zakonom omejena tako navzdol kot navzgor in je najvišja pokojnina preko najvišje pokojninske osnove omejena s 4-kratnikom najnižje pokojninske osnove, se vsa finančna sredstva, ki jih ti posamezniki s prispevki preplačajo, prerazporedijo znotraj sistema in z vidika posameznika nastopajo kot davčni odtegljaj.

Vendar pa ne glede na navedeno še vedno zmanjka finančnih sredstev za izplačilo vseh pravic, ki se financirajo iz javnega pokojninskega sistema, zato razliko doplača država. Osebe z višjimi dohodki tako v skladu s solidarnostnim načelom zagotavljajo sredstva za osebe z nižjimi dohodki tekom aktivne dobe, kar prispeva k višji socialni varnosti upokojencev. Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja je tako tudi solidarno naravnan, vendar pa ne gre spregledati, da gre za sistem na podlagi zavarovanja, v katerem mora biti do določene mere spoštovana tudi višina prispevka posameznika med aktivno dobo. Tako glede na navedeno menimo, da je razmerje 1:4, kot ga ureja sedaj veljavna zakonodaja, ustrezno.

2.

Glede možnosti vpogleda v zbrana sredstva posameznika in njegove možnosti seznanitve s stanjem na individualnem računu moramo pojasniti, da sedaj veljavni ZPIZ-2 v šestem odstavku 140. člena že ureja obveščanje svojih zavarovancev po uradni dolžnosti. Skladno s to določbo mora namreč Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let starosti, po uradni dolžnosti posredovati informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine, na podlagi meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo.

3.

V zvezi s tretjim predlogom vas obveščamo, da so bili, že na podlagi prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ustanovljeni pokojninski skladi, v katere se lahko vključijo posamezniki sami (individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje) ali preko svojega delodajalca (kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje) z namenom, da si s privarčevanimi sredstvi zagotovijo dodatno starostno pokojnino v obliki doživljenjske pokojninske rente.

Člani pokojninskih skladov dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko redno spremljajo stanje na svojih osebnih računih dodatnega zavarovanja, prav tako pa lahko kadarkoli vplačajo dodatne premije.

Glede na zgoraj navedeno je vaš predlog že uresničen.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 1. 2. 2015 | 10:40:26

Pokojnine

Predlagam, da se višina vseh pokojnin, ki so bile dosežene za polno delovno dobo in ob predpisani starosti (po veljavni zakonodaji na dan pridobitve statusa upokojenca) umesti v razpon od najnižje 500€ do najvišje 1.500 €. (Razmerje 1:3)

Prav tako predlagam, da se na državni ravni od jamstvu države ustanovi poseben sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja (s tkim. pokojninsko kartico - kjer bo možno kadarkoli preveriti koliko sredstev ima lastnik kartice na računu za svojo pokojnino).

Podajam primer Nizozemske. Tam je tkim. javna pokojnina za vse, ki dosežejo polno celovno dobo in starost enaka in sicer 1.000 €. Če eden od zakoncev ni bil zaposlen pa dobita 1.400 €. (Še nekaj desetletij nazaj večina žensk ni bila redno zaposlenih ali zgolj do poroke.)

Vsi zaposleni pa si lahko vplačujejo tudi v javni sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prav tako jim vanj vplačuje tudi vsak malce boljši delodajalec (tudi dodatno kot nagrado ali stimulacijo). Takšne dodatne pokojnine pa znašajo od 300 € pa tja do 3.000 €. Seveda odvisno od višine privarčevanih sredstev in dobe izplačila pokojninske rente (nekaj let ali dosmrtno).

Predlog vreden posnemanja. Mislim, da bodo tudi naše naslednje pokojninske reforme šle v tej smeri.

Verzija predloga z dne, 1. 2. 2015 | 10:41:14

Pokojnine

Predlagam, da se višina vseh pokojnin, ki so bile dosežene za polno delovno dobo in ob predpisani starosti (po veljavni zakonodaji na dan pridobitve statusa upokojenca) umesti v razpon od najnižje 500€ do najvišje 1.500 €. (Razmerje 1:3)

Prav tako predlagam, da se na državni ravni ob jamstvu države ustanovi poseben sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja (s tkim. pokojninsko kartico - kjer bo možno kadarkoli preveriti koliko sredstev ima lastnik kartice na računu za svojo pokojnino ali dodatno vplačati poljuben znesek na individualni pokojninski račun). Mogoče se predlagano realizira kar v okviru Modre zavarovalnice (moj predlog!).

Podajam primer Nizozemske. Tam je tkim. javna pokojnina za vse, ki dosežejo polno delovno dobo in starost enaka in sicer 1.000 €. Če eden od zakoncev ni bil zaposlen pa dobita 1.400 €. (Še nekaj desetletij nazaj večina žensk ni bila redno zaposlenih ali zgolj do poroke.)

Vsi zaposleni pa si lahko vplačujejo tudi v javni sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prav tako jim vanj vplačuje tudi vsak malce boljši delodajalec (tudi dodatno kot nagrado ali stimulacijo). Takšne dodatne pokojnine pa znašajo od 300 € pa tja do 3.000 €. Seveda odvisno od višine privarčevanih sredstev in dobe izplačila pokojninske rente (nekaj let ali dosmrtno).

Predlog vreden posnemanja. Mislim, da bodo tudi naše naslednje pokojninske reforme šle v tej smeri.

Komentarji