Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Znižanje trošarin za pogonska goriva

2491 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Jaz ne vem kaj razmišljajo vsi visoko šolani ekonomisti, ki svetujejo vladi in so pri koritu za polnjenje proračuna. Če bom napisal kaj narobe, me naj kakšen ekonomist popravi. Zakaj vztrajajo pri tako visokih trošarinah za gorivo, da smo daleč najdražja država v okolici, razen Italije. Če bi občutno znižali trošarine, tako, da bi bili konkurenčni Hrvaški, Avstriji in Madžarski, bi Slovenci tankali doma, ne pa preko meje, pa tudi ves tranzit bi takrat tankal pri nas, ne pa v sosednjih državah. Predvidevam, da izkupiček za proračun ne bi bil nič slabši, saj bi se prodalo veliko več goriva in bi tako v proračun priteklo enako ali celo več denarja kot sedaj. Sedaj pa vsi Slovenci, ki živijo ob meji ali v bližini meje hodijo tankat čez mejo, hkrati pa opravijo še nakup v trgovini in je tako izpad dohodka v proračun dvakraten. Predvidevam, da se vozniku tovornjaka splača iz Ljubljane peljat recimo v Avstrijo, kjer je gorivo cenejše za več kot 20 centov, kar znese pri 1000 literskem rezervoarju prihranek 200€. HALO!!! Če plača avtoprevoznik delavca in cestnine, je še vedno na profitu vsaj 100€, če gre samo natočit gorivo v Avstrijo ali Hrvaško, če pa vmes opravi še prevoz, pa je tako ali tako zmagovalec. Če bi bila cena goriva na ravni sosednjih držav, bi družinam, ki se prebijajo iz meseca v mesec (takih pa je tako že polovica v Sloveniji) ostalo med 25 in 50€ v denarnici (če bi porabili samo dva rezervoarja goriva na mesec). Ta denar bi tako ali tako porabili v trgovinah, ker bi bili srečni, da si lahko nekaj več privoščijo. s tem, ko bi več trošili oz. nakupovali v trgovinah, bi se povečala poraba, s porabo bi se povečala proizvodnja, s proizvodnjo bi se povečalo zaposlovanje in hkrati več prihodkov v proračun, hkrati pa manj nezaposlenih in ponovno velik plus za proračun, ker ne bi bilo potrebno plačevati socialnih transferjev. Ampak žal gleda vlada samo kratkoročno, kako bi čimprej napolnila proračun, ne pa dolgoročno. Takšno je moje razmišljanje (zdrava kmečka pamet), ekonomisti pa me demantirajte.

17 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P pilly 13 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


25. 2. 2015

Odziv Ministrstva za finance

Drobnoprodajne cene pogonskih goriv se pri nas oblikujejo v skladu z Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov (Uradni list PR, št. 71/14), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, in se giblje glede na svetovne borzne kotacije in tečaj dolarja. Na podlagi te uredbe se drobnoprodajna cena oblikuje tako, da se povprečju borznih kotacij dodajo trgovska marža, prispevek za plačilo posebnega nadomestila za izvrševanje gospodarske javne službe, prispevek za učinkovito rabo energije, prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom, okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, trošarina in davek na dodano vrednost. V okvir pristojnosti Ministrstva za finance spadajo le trošarine in davek na dodano vrednost. Vlada pri odločanju vseh obveznih dajatev, ki sestavljajo drobnoprodajno ceno, sledi številnim ciljem, ki naj bi bili med seboj čim bolj uravnoteženi. Med temi so poglavitni oziroma najpomembnejši javnofinančni, ekonomski, socialni in okoljski, pri tem pa se upošteva tudi cilj zagotavljanja konkurenčnosti gospodarstva v mednarodnem okviru. V ta namen Slovenija omogoča vračilo dela trošarine za pogonsko gorivo, uporabljeno za komercialno prevoz, tako da avtoprevozniki plačajo le minimalno trošarino, predpisano z evropsko zakonodajo. Ob tem se ves čas spremlja tudi gibanje cen pogonskih goriv v sosednjih državah, vendar pa naj glede tega poudarimo, da to ne more biti edini dejavnik pri oblikovanju trošarinske politike.

Priloge:

Komentarji