6. 7. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
Pravila o uporabi jezika v upravi določata Zakon o državni upravi in Zakon o splošnem upravnem postopku. Oba sledita ustavno začrtanemu cilju, da je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenščina in na območjih občin, kjer živita italijanska in madžarska narodna manjšina, tudi italijanski oziroma madžarski jezik. V skladu z omenjenimi izhodišči uprava posluje v slovenskem in na dvojezičnem območju še v italijanskem ali madžarskem jeziku. V uradnem jeziku sprejema vloge in izdaja odločbe, sklepe in druge dokumente (pozive, vabila, obvestila, potrdila). Z drugimi besedami komunikacija med stranko in organom lahko poteka v uradnem jeziku.
Izjeme morajo biti določene z zakoni in utemeljene na realnih potrebah ali celo mednarodnih sporazumih. Zato se nekatere listine izdajajo v slovenskem in tujem jeziku, npr. osebni dokumenti, potrdila iz matičnega registra, odločbe v postopku mednarodne zaščite itd. Z Zakonom o splošnem upravnem postopku, ki institucionalno ureja področje upravnih overitev, takšne izjeme niso predvidene. Do sedaj se takšne potrebe niso izkazovale, a ob prepoznavi pomena izdaje potrdil o overitvi še v drugih jezikih za širšo družbeno skupnost, ne zgolj redke posameznike, bi bila zakonska sprememba lahko smiselna in utemeljena. Vendar je ob zapisanem treba upoštevati še nekatere druge vidike. Upravna overitev je z zakonom vzpostavljena za potrebe upravnih zadev oziroma upravnih postopkov v državi, ne tudi izven njenih meja, kjer je veljavnost odvisna od izpolnitve dodatnih zahtev našega prava (gl. v nadaljevanju), kot tudi prava države, kjer se bo uporabila. Zato ne glede na jezik, v katerem bi bilo potrdilo sestavljeno poleg slovenskega jezika, ni mogoče jamčiti njegove veljavnosti. Po Zakonu o overitvah listin v mednarodnem prometu je javne listine, med katere sodijo tudi potrdila, treba nadoveriti v skladu s tem zakonom, če se uporablja v državi podpisnici haaške Konvencije o odpravi legalizacije tujih javnih listin v skladu s to konvencijo.
Izdaja potrdila v slovenskem in tujem jeziku bi odpravila le potrebo po prevodu, ki ga opravi sodno zapriseženi tolmač, s čimer bi lahko, ne nujno, le delno odpravila potrebo po prevajanju. Potrdil namreč ni mogoče prevajati v vse jezike, ki bi eventuelno prišli v obzir za uporabnike, prevod v angleški jezik bi rešil zgolj "težave" tistih, ki bi potrdilo upravljali v angleško govorečem delu sveta.
Kljub nekaterim pomislekom pravne (potrebna sprememba zakona) in dejanske narave (število potencialnih uporabnikov, uporabljivost prevodov) bo Ministrstvo za javno upravo podrobneje preučilo pobudo in njeno izvedbo, ob utemeljenosti pobude bo predlagalo spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Predlog bo uvrščen v Enotni dokument za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti. O implementaciji predloga vas bomo sproti obveščali.
Odziv Ministrstva za javno upravo 2017
Kot je bilo predhodno v odzivih že navedeno, bi ob prepoznavnosti potrebe za izdajo potrdil o overitvi (tudi) v angleškem jeziku treba spremeniti zakon. Že pri presoji temeljnega pogoja (razloga za spremembo) je ugotovljeno, da bi spreminjanje normativne podlage na način, ki bi omogočil izdajo potrdil o overitvi tudi v angleškem jeziku, verjetno prekomerno poseglo v pravila o uradnem jeziku, določena v 11. členu Ustave RS. V skladu z ustavo in izvedenimi zakonskimi normami je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenščina, na območjih samoupravnih lokalnih skupnosti, kjer živi italijanska in madžarska narodna manjšina pa tudi italijanski in madžarski jezik. Poslovanje v angleškem jeziku bi bilo v nasprotju z omenjenimi pravili. Ob tem ni zanemarljivo, da tudi sicer težko ugotovimo, da za realizacijo pobude obstaja javni interes po spreminjanju normativne ureditve, saj razen pobude, ki je bila poslana na spletni portal Predlagam.vladi.si, drugih istovrstnih ali podobnih predlogov oziroma drugače izraženih interesov ni bilo.
Predlog je vključen v Enotno zbirko ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje, s statusom nesprejemljivo (NS).