10. 2. 2015
Odziv Inšpektorata za delo
Inšpektorat RS za delo je inšpekcijski organ, ki ima pooblastila in pristojnosti opredeljene z Zakonom o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 19/14, v nad.: ZID-1). V skladu z 2. členom ZID-1 inšpektorat opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov z naslednjih področij, če ni z zakonom drugače določeno:
varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk. Inšpektorat opravlja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo.
Pooblastila in ukrepi Inšpektorata RS za delo so torej določeni v ZID-1, subsidiarno se za vprašanja, ki niso določena v ZID-1, uporabljata tudi Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 in 40/14, v nad.: ZIN) in Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, s spr.), materialni predpisi pa nato določajo delovno področje organa. Temeljna materialna predpisa iz delovnega področja Inšpektorata RS za delo sta Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13, v nad.: ZDR-1) in Zakon o zdravju in varnosti pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, v nad.: ZVZD-1). Inšpektorat za delo sicer opravlja nadzor nad več kot 75 različnimi predpisi.
Inšpektor za delo ima poleg ukrepov, določenih v 32. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 in 40/14, v nad.: ZIN) v skladu z ZID-1 še posebne ukrepe, ki se nanašajo na posebnosti delovnega področja inšpektorata za delo. Med te spadajo zlasti izrek prepovedne upravne odločbe v skladu z 18. in 19. členom ZID-1, ki je lahko v posebnih okoliščinah tudi ustna. V skladu s 23. členom ZID-1 ima inšpektor pravico pri zavezancu, pri katerem je dvakrat v šestih mesecih ali več kot dvakrat v daljšem časovnem obdobju izdal odločbo iz 18. ali 19. člena ZID-1 in ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti, tudi pečatiti sredstva za delo, delovne prostore ter delovišča ali druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost. Prav tako lahko pod istimi pogoji subjektom, ki so pristojni za distribucijo električne energije, vode, plina ter za telekomunikacijske zveze, odredi, da se zavezancu ustavi njihova dobava, oziroma da se mu prekinejo telekomunikacijske zveze
Novi Zakon o inšpekciji dela iz leta 2014 je glede na prej veljavnega na novo uredil tudi izrek glob v primerih kršitev zavezancev, ki se nanašajo na ukrepe inšpektorata, saj se lahko za prekršek iz ZID-1 v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.
Glede na predhodno navedeno v zakonodaji (tako v ZID-1 kot tudi v ZIN) že obstaja možnost stopnjevanja ukrepov, tudi z ukrepi, ki merijo na ustavitev opravljanja dejavnosti. Prav tako pa je z novim ZID-1 predvideno denarno sankcioniranje v razponu, pri čemer se upošteva različne okoliščine pri delodajalcu, in sicer v skladu z Zakonom o prekrških.
V preteklih letih so bili z upoštevanjem sprememb na področju delovnopravne zakonodaje sprejeti in uveljavljeni Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, s spr., v nad.: ZUTD), Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11, s spr., v nad.: ZZDT-1) in ZVZD-1, v katerih je zakonodajalec določil višje globe za prekrške in hkrati tudi omogočil izrek glob v razponu.
V letu 2013 je bil sprejet tudi nov Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13), ki je z vidika sankcioniranja uvedel spremembe na način, da so ostreje sankcionirane postale kršitve, ki so v zadnjem obdobju najbolj izpostavljene (zlasti plačilo za delo in ostali prejemki iz delovnega razmerja), prav tako pa je tudi za prekrške po ZDR-1 po novem mogoče izreče globo v razponu.
V letih 2013 in 2014 sta bila torej sprejeta nova ZDR-1 in ZID-1, ki sta ena izmed temeljnih predpisov na področju dela inšpektorata, predhodno pa so bili ob upoštevanju aktualne problematike sprejeti tudi ZVZD-1, ZZDT-1 in ZUTD. Z vsemi predpisi se je upoštevalo okoliščine, ki vplivajo na delo in ugotovitve inšpektorata, povišalo globe za najbolj izpostavljene kršitve in omogočilo izrek glob v razponu, zato menimo, da »predlog 6402-16: Večja kazen za delodajalce« ni primeren za nadaljnjo obravnavo.