Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sprememba denarnih tokov v bankah

2520 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Predlagam, da se korenito spremeni delovanje predvsem slabe banke, državnih bank in tudi nekaterih ostalih bank. Namesto da se dobiček bank porablja za enormno visoke plače zaposlenih (te naj bodo po novem omejene na neko maksimalno raven tako v bankah kot tudi podjetjih nasploh, recimo na kakšnih 5-6 tisoč eurov mesečno), naj gre v veliki meri (recimo v 80%) v sredstva države, ki se porabijo za državni proračun in pokojninsko ter ostale socialne blagajne. Banke dobička praktično ne morejo porabiti za kakršenkoli resničen razvoj podjetja, kot je to na primeru podjetij v gospodarstvu, zato naj se uzakoni, da gre ta njihov resnično odvečen denar državi, ki naj ga nato koristno porabi. Sploh je katastrofalno vse skupaj v slabi banki (DUTB), kjer projektni menedžer zasluži skoraj 20 tisoč eurov plače za 32 ur dela v tednu: www.rtvslo.si/slovenija/izplaca-se-biti-zaposlen-v-slabi-banki-20-000-evrov-za-32-ur-dela-na-teden/351960 Banke ustvarjajo enormne dobičke zaradi svojega trženja z obrestmi sploh na področju posojil, a ko jim ne gre vse po načrtu, sploh državne banke takoj prosijo državo za dokapitalizacijo, tega denarja pa država potem žal nikakor ne dobi nazaj. Ob upoštevanju tega predloga bi lahko država ta denar, ki ga je porabila za dokapitalizacijo bank, brez problema dobila nazaj, ob tem pa žela tudi denar dokapitalizacijske uspešnosti, ki bi ji sigurno prišel še kako prav, saj gre za izjemno visoke vsote, s katerimi bi lahko kot država bolje funkcionirala. Prav tako bančniki ne bi tako mastno služili za svoje nedelo oz. delo, ki bi ga lahko brez problema upravljali tudi računalniki ali pa v primeru direktorjev bank recimo kakšni delavci Ministrstva za finance. Trenutno definitivno zaslužijo mnogo preveč in to se potem še kako pozna na področju celotne države, kjer zmanjka denarja za druge stvari. Z drugimi besedami bi tu šlo tudi za visok varčevalni ukrep, ki bi dejansko prinesel ogromne spremembe na področju denarnih tokov in bi rešil državo. Torej, naj država pri varčevalnih ukrepih najprej razmisli o bankah in denarnih tokovih v tisti frakciji družbe, prav tako nasploh v javni upravi (kjer se prav tako porabi mnogo preveč denarja za plače uslužbencev), šele nato naj razmišlja o varčevalnih ukrepih na drugih področjih, sploh kakšnih kulturnih ali znanstvenih, ki so že tako ali tako izjemno deprivilegirana, da zdravstva recimo sploh ne omenjam, medtem ko imajo banke po vseh prizorih sodeč izjemen denarni privilegij v današnji družbi, kar se mora končati.

30 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K KO17 33 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


8. 1. 2015

Odziv Ministrstva za finance

Gospodarska kriza, ki je najprej prizadela predvsem gospodarski sektor, se je nato razširila v bančni sektor. Padle so bonitetne ocene države in bonitetne ocene bank. Posledično so banke težje pridobivale vire na medbančnem in mednarodnem trgu, novi viri pa so bili dražji. Obenem je padala sposobnost dolžnikov, da bi poravnali svoje obveznosti. Zaradi navedenega so banke izpostavljenosti do podjetij slabile in zniževale posojilno aktivnost, kar je neugodno vplivalo na njihov poslovni izid. Dodatno je na poslovanje bank vplival tudi padec cen državnih vrednostnih papirjev in nepremičnin.

Republika Slovenija se je tako znašla v situaciji, ko je morala izvesti ukrepe za sanacijo bančnega sektorja. V ta namen je bil sprejet Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in so bili izvedeni ukrepi za krepitev stabilnosti bank. Izvedeni ukrepi so stabilizirali bančni sektor, vendar je za povrnitev dolgoročne vzdržnosti in dobičkonosnosti potrebno nadaljnje prestrukturiranje in konsolidacija.

Čeprav je prenos slabih posojil na DUTB olajšal hitro prestrukturiranje bančnih bilanc stanja, je raven slabih posojil v bankah še vedno visoka glede na raven pred krizo in bi lahko predstavljala tveganje za uspešno poslovanje bank v prihodnosti. Ker so možnosti za povečanje neto obrestnih marž omejene, bosta gibanje dobičkonosnosti in krepitev sektorja v veliki meri odvisna od izboljšanja učinkovitosti in s tem povezanega zmanjšanja stroškov v srednjeročnem obdobju. Navedena tveganja od bank zahtevajo, da v nekaj naslednjih letih ne izvedejo izplačil dividend in dobičke uporabijo za krepitev kapitalske ustreznosti ter tako še nadaljnje okrepijo svoj finančni položaj.

Institucionalna platforma za izvedbo ukrepov po ZUKSB je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), katere cilj je izvajanje ukrepov za krepitev stabilnosti bank na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov.

Z namenom zagotoviti dobro korporativno upravljanje v DUTB je Vlada Republike Slovenije sprejela politiko prejemkov, katere cilji so omogočiti pridobivanje vrhunskih strokovnjakov za upravljanje družbe in razviti ter zadržati visoko-storilne in motivirane zaposlene, zaposlenim ponuditi konkurenčne prejemke ter motivirati zaposlene za doseganje ciljev. Trenutno se preučujejo morebitne spremembe politike prejemkov in pravne možnosti znižanja ravni plačil članom upravnega odbora in zaposlenim s posebno naravo dela.

Naj za konec omenimo še Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD), ki ureja prejemke v gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež Republika Slovenija. Med slednje sodijo tudi banke, v katerih so bili izvedeni ukrepi za krepitev stabilnosti. ZPPOGD namreč prejemke zelo omejuje.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 25. 11. 2014 | 00:00:42

Sprememba denarnih tokov v bankah

Predlagam, da se korenito spremeni delovanje predvsem slabe banke, državnih bank in tudi nekaterih ostalih bank. Namesto da se dobiček bank porablja za enormno visoke plače zaposlenih (te naj bodo po novem omejene na neko maksimalno raven tako v bankah kot tudi podjetjih nasploh, recimo na kakšnih 5-6 tisoč eurov mesečno), naj gre v veliki meri (recimo v 80%) v sredstva države, ki se porabijo za državni proračun in pokojninsko ter ostale blagajne. Banke dobička praktično ne morejo porabiti za kakršenkoli resničen razvoj podjetja, kot je to na primeru podjetij v gospodarstvu, zato naj se uzakoni, da gre ta njihov resnično odvečen denar državi, ki naj ga nato koristno porabi. Sploh je katastrofalno vse skupaj v slabi banki (DUTB), kjer projektni menedžer zasluži skoraj 20 tisoč eurov plače za 32 ur dela v tednu: www.rtvslo.si/slovenija/izplaca-se-biti-zaposlen-v-slabi-banki-20-000-evrov-za-32-ur-dela-na-teden/351960 Banke ustvarjajo enormne dobičke zaradi svojega trženja z obrestmi sploh na področju posojil, a ko jim ne gre vse po načrtu, sploh državne banke takoj prosijo državo za dokapitalizacijo, tega denarja pa država potem žal nikakor ne dobi nazaj. Ob upoštevanju tega predloga bi lahko država ta denar, ki ga je porabila za dokapitalizacijo bank, brez problema dobila nazaj, ob tem pa žela tudi denar dokapitalizacijske uspešnosti, ki bi ji sigurno prišel še kako prav, saj gre za izjemno visoke vsote, s katerimi bi lahko kot država bolje funkcionirala. Prav tako bančniki ne bi tako mastno služili za svoje nedelo oz. delo, ki bi ga lahko brez problema upravljali tudi računalniki ali pa v primeru direktorjev bank recimo kakšni delavci Ministrstva za finance. Trenutno definitivno zaslužijo mnogo preveč in to se potem še kako pozna na področju celotne države, kjer zmanjka denarja za druge stvari. Z drugimi besedami bi tu šlo tudi za visok varčevalni ukrep, ki bi dejansko prinesel ogromne spremembe na področju denarnih tokov in bi rešil državo. Torej, naj država pri varčevalnih ukrepih najprej razmisli o bankah in denarnih tokovih v tisti frakciji družbe, prav tako nasploh v javni upravi (kjer se prav tako porabi mnogo preveč denarja za plače uslužbencev), šele nato naj razmišlja o varčevalnih ukrepih na drugih področjih, sploh kakšnih kulturnih ali znanstvenih, ki so že tako ali tako izjemno deprivilegirana, medtem ko imajo banke po vseh prizorih sodeč izjemen denarni privilegij v današnji družbi, kar se mora končati.

Verzija predloga z dne, 25. 11. 2014 | 00:54:14

Sprememba denarnih tokov v bankah

Predlagam, da se korenito spremeni delovanje predvsem slabe banke, državnih bank in tudi nekaterih ostalih bank. Namesto da se dobiček bank porablja za enormno visoke plače zaposlenih (te naj bodo po novem omejene na neko maksimalno raven tako v bankah kot tudi podjetjih nasploh, recimo na kakšnih 5-6 tisoč eurov mesečno), naj gre v veliki meri (recimo v 80%) v sredstva države, ki se porabijo za državni proračun in pokojninsko ter ostale socialne blagajne. Banke dobička praktično ne morejo porabiti za kakršenkoli resničen razvoj podjetja, kot je to na primeru podjetij v gospodarstvu, zato naj se uzakoni, da gre ta njihov resnično odvečen denar državi, ki naj ga nato koristno porabi. Sploh je katastrofalno vse skupaj v slabi banki (DUTB), kjer projektni menedžer zasluži skoraj 20 tisoč eurov plače za 32 ur dela v tednu: www.rtvslo.si/slovenija/izplaca-se-biti-zaposlen-v-slabi-banki-20-000-evrov-za-32-ur-dela-na-teden/351960 Banke ustvarjajo enormne dobičke zaradi svojega trženja z obrestmi sploh na področju posojil, a ko jim ne gre vse po načrtu, sploh državne banke takoj prosijo državo za dokapitalizacijo, tega denarja pa država potem žal nikakor ne dobi nazaj. Ob upoštevanju tega predloga bi lahko država ta denar, ki ga je porabila za dokapitalizacijo bank, brez problema dobila nazaj, ob tem pa žela tudi denar dokapitalizacijske uspešnosti, ki bi ji sigurno prišel še kako prav, saj gre za izjemno visoke vsote, s katerimi bi lahko kot država bolje funkcionirala. Prav tako bančniki ne bi tako mastno služili za svoje nedelo oz. delo, ki bi ga lahko brez problema upravljali tudi računalniki ali pa v primeru direktorjev bank recimo kakšni delavci Ministrstva za finance. Trenutno definitivno zaslužijo mnogo preveč in to se potem še kako pozna na področju celotne države, kjer zmanjka denarja za druge stvari. Z drugimi besedami bi tu šlo tudi za visok varčevalni ukrep, ki bi dejansko prinesel ogromne spremembe na področju denarnih tokov in bi rešil državo. Torej, naj država pri varčevalnih ukrepih najprej razmisli o bankah in denarnih tokovih v tisti frakciji družbe, prav tako nasploh v javni upravi (kjer se prav tako porabi mnogo preveč denarja za plače uslužbencev), šele nato naj razmišlja o varčevalnih ukrepih na drugih področjih, sploh kakšnih kulturnih ali znanstvenih, ki so že tako ali tako izjemno deprivilegirana, medtem ko imajo banke po vseh prizorih sodeč izjemen denarni privilegij v današnji družbi, kar se mora končati.

Komentarji