Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Kriminalizacija vinjenosti in ekstremno hitre vožnje

4723 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Predlagam, da se kriminalizira in z zaporno kaznijo kaznuje vinjenost v prometu in ekstremno prehitra vožnja.

Pri stopnji alkohola se določi meja, tako kot je sedaj na 0,5 promila, vse kaj je nad to mejo velja za povzročanje splošne nevarnosti, ki se že sedaj kaznuje z zaporom. Enako bi veljalo za ekstremno prehitro vožnjo, recimo v naselju za prekoračitve nad 30 km/h izven naselja pa za 50 km/h. Vse to bi veljalo povzročanje splošne nevarnosti in bila bi zagrožena zaporna kazen in daljčasni odvzem vozniške.

Pri tem ne gre za tiste, ki spijejo 1 pivo ali vozijo za 10 km/h prevem, ampak dejansko za tiste, ki so tudi po statistiki najbolj nevarni!

19 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A aleshorvat 17 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 5. 2010

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Predlagatelj predlaga, da se kriminalizira in z zaporno kaznijo kaznuje vinjenost v prometu in ekstremno prehitra vožnja.

VELJAVNA PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI

Novela Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP1-E), ki je začela veljati 30. 4. 2008, v 238.b členu določa, da policist pridrži voznika vozila za najmanj 6 ur in ne več kot 12 ur, če je bil zaloten pri vožnji:

  • pod vplivom alkohola z več kot 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (za voznike, ki v organizmu ne smejo imeti alkohola, npr. vozniki tovornih vozil),
  • pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (za voznike, ki smejo imeti v organizmu 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, npr. vozniki osebnih avtomobilov) ali
  • je odklonil policistovo zahtevo ali odredbo iz tretjega ali enajstega odstavka 132. člena ZVCP1-E (odklon strokovnega pregleda).

Alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč povzročijo približno tretjino vseh smrtnih prometnih nesreč, zato je namen pridržanja začasna izločitev močno alkoholiziranega voznika iz prometa.

Novela Kazenskega zakonika, ki je začela veljati 1. 11. 2008 pa določa, da se voznik motornega vozila, ki s predrzno vožnjo v cestnem prometu ogrozi življenje ali telo sopotnikov ali drugih navzočih udeležencev cestnega prometa s tem, da prekorači hitrost za enkrat več od dovoljene na cesti, v naselju, v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju omejene hitrosti, ali vozi pod vplivom alkohola z več kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in pri tem

  • prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa,
  • ne upošteva pravil o prednosti,
  • vozi na prekratki varnostni razdalji,
  • na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri,
  • s kakšno drugačno kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, ki pa so se ji drugi udeleženci cestnega prometa izognili s pravočasnim ukrepanjem,

kaznuje z zaporom do treh let.

RAZLOGI ZA NEPRIMERNOST ALI PRIMERNOST NADALJNE OBRAVNAVE: Ministrstvo za notranje zadeve podpira vsa prizadevanja, ki bi lahko prispevala k izboljšanju prometne varnosti. Ustrezna kaznovalna politika je zagotovo eden izmed dejavnikov, ki lahko bistveno prispeva k spoštovanju predpisov, posledično pa tudi k izboljšanju prometne varnosti. Pri tem moramo poudariti, da je Policija pristojna za izvajanje zakonodaje, za pripravo sprememb zakonodaje s tega področja, pa je pristojno Ministrstvo za promet. Navedeno ministrstvo je ustanovilo delovno skupino, ki ima nalogo, da v celoti prenovi zakonodajo s področja varnosti cestnega prometa. Predlog bomo posredovali članom delovne skupine.

Odziv Ministrstva za pravosodje

I.VELJAVNA UREDITEV V KAZENSKEM ZAKONIKU

Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09, v nadaljevanju: Kazenski zakonik) v 324. členu ureja kaznivo dejanje Predrzna vožnja v cestnem prometu. To kaznivo dejanje stori voznik motornega vozila, ki s predrzno vožnjo v cestnem prometu ogrozi življenje ali telo sopotnikov ali drugih navzočih udeležencev cestnega prometa s tem, da prekorači hitrost za enkrat več od dovoljene na cesti, v naselju, v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju omejene hitrosti, ali vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali psihoaktivnih snovi, in pri tem:

  • prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa,
  • ne upošteva pravil o prednosti,
  • vozi na prekratki varnostni razdalji,
  • na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri,
  • s kakšno drugačno kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, ki pa so se ji drugi udeleženci cestnega prometa izognili s pravočasnim ukrepanjem.

To kaznivo dejanje je urejeno v poglavju – Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa in je lahko izvršeno kot »ogrozitveno ravnanje«, ko posledica ne nastane, lahko pa z izvršitvijo tega kaznivega dejanja nastane hujša posledica (huda telesna poškodba ali smrt ene ali več oseb). Predpisana kazen je odvisna od tega ali je prišlo le do ogrozitve ali pa je celo nastala hujša posledica.

Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so urejena v posebnem poglavju že dalj časa, táko ureditev je poznala tudi predhodna kazenska zakonodaja. Kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti pa je urejeno v poglavju – Kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja (314. člen Kazenskega zakonika) in se nanaša predvsem na druge oblike »povzročitve splošne nevarnosti« (povzročitev splošne nevarnosti s požarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, električno ali drugo energijo…). Ravnanja v nasprotju z zakonodajo na področju javnega prometa so glede na krivdo storilca kaznivega dejanja tako posebna, da so urejena v posebnem poglavju.

II.PRIMERNOST OZIROMA NEPRIMERNOST ZA OBRAVNAVO

Ministrstvo za pravosodje bo pri pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika preučilo naslednja vprašanja:

  • ali je treba inkriminirati že zgolj vožnjo pod vplivom alkohola (nad določeno koncentracijo), pri tem pa ne bi bilo potrebno, da bi bil podan še kateri od pogojev iz sedanjega 324. člena Kazenskega zakonika (kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu),
  • ali se bo črtala zadnja alineja v prvem odstavku 324. člena Kazenskega zakonika, saj se pri predhodnih alinejah v tem odstavku konkretna nevarnost domneva, pri zadnji alineji pa jo je treba dokazati, kar je v praksi zelo težko,
  • ali se bo inkriminirala tudi vožnja brez (veljavnega) vozniškega dovoljenja in vožnja kljub izrečeni sankciji prepovedi vožnje motornega vozila (zaradi nespoštovanja pravnomočne odločbe sodišča).

Pri pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika bo Ministrstvo za pravosodje preučilo tudi primerjalno-pravno zakonodajo.

Vendar pa za ureditev te problematike ne zadoščajo le spremembe Kazenskega zakonika temveč tudi zakona, ki bo urejal varnost v cestnem prometu, trenutno je to Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, Odločba Ustavnega sodišča RS, opr.št. U-295/05-38 in 58/09), ki je v resorni pristojnosti Ministrstva za promet.

Priloge:

Komentarji