Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Varčevanje v javni upravi

2187 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Nekaj konkretnih predlogov novemu Ministru za javno upravo.

V JAVNEM SEKTORJU je še veliko manevrskega prostora za varčevanje, ne da bi zmanjševali plače javnih uslužbencev, ki so vsako leto manjše in manjše…

Naj novi minister najprej prevetri v svojih vrstah in preveri, koliko je bilo na Ministrstvu za javno upravo novih zaposlitev in napredovanj v obdobju od takrat, ko je bilo to prepovedano do danes. Na spletni strani ministrstva za javno upravo je razvidno, da so bili inšpektorji za javno upravo skoraj vsi zamenjani, oziroma so novi. Če je bilo vse zakonito in transparentno, naj minister upravni inšpekciji, določi bolj zahtevne naloge, da to isto preverijo v vseh drugih državnih organih ali ustanovah, torej koliko je bilo nezakonitih napredovanj in nezakonitih zaposlitev, ter ukrepa tako, da vse nezakonite zaposlitve in nezakonita napredovanja razveljavi.

Nadalje predlagam novemu ministru za javno upravo, da pregleda organigrame vseh ustanov državne in javne uprave (državnih organov, agencij, zavodov itd). Minister bo zelo presenečen, ko ugotovi, da je organizacijska shema na nekem ministrstvu v celoti preslikana (če ne v celoti v pretežnem delu) v njihovih organih v sestavi, kot tudi v nižjih organizacijah enotah do lokalne ravni, kot so na primer uradi. Minister naj prešteje koliko je šefov uprav, šefov sektorjev, nato šefov oddelkov in šefov različnih referatov na ministrstvih, državnih organih v sestavi in v organih na nižjem, lokalnem nivoju. Vsi predstojniki imajo tudi svoje namestnike in pomočnike, nekateri celo dva namestnika, česar morda nima niti predsednik Vlade. Namestnik predstojnika ne nadomešča predstojnika le, ko je ta odsoten, nadomeščajo ga tudi ko je ta prisoten, saj je namestnik predstojnika delovno mesto, kar je absurdno, zlasti ko gre za namestnika predstojnika na nižji lokalni ravni. Glede na to, da so vodje sektorjev in oddelkov najbližji sodelavci predstojnika (sestavljajo ožji kolegij) in odgovorni za področje, ki ga vodijo, ni potrebe za delovnim mestom namestnika predstojnika. Vsi šefi sektorjev, oddelkov in referatov imajo tudi svoje namestnike. Situacija je v času prav snešna, ker šefi sektorjev in šefi oddelkov sploh ne opravljajo operativnih nalog sektorja ali oddelka, temveč le skrbijo za dodelitev nalog in njihovo izvršitev, velika večina teh šefov pa teh nalog dejansko niti ne znajo opravljati. Tisti, ki znajo pa jih bodo zagotovo pozabili, saj so se vodje sektorjev, oddelkov in referatov prelevili v nekakšne administrativne uslužbence, ki se ukvarjajo pretežno s statistiko, in sicer preštevanjem števila zadev, pisanjem poročil, kontroliranjem prisotnosti in odsotnosti uslužbenca in podobno. Za vse to pa res potrebujejo veliko časa, ki ga zaradi tega zmanjka za bolj resne vsebinske naloge.

V javni upravi se je razpasel trend, in sicer zelo škodljiv trend, krepitve pomožnih-tehničnih služb, namesto krepitve pomembnih-strokovnih služb, ki so od ključnega pomena za kvalitetno funkcioniranje državnih organov in drugih javnih ustanov in služb. Tako so v državni upravi zelo številne splošne in podporne tehnične službe v okviru katerih je (nekje tudi na najnižji ravni) kar nekaj oddelkov, kot na primer sektor za splošne zadeve, v okviru njega pa tudi oddelek za splošne zadeve(enak naziv), oddelek za kadre (čeprav naj ne bi bilo ne zaposlovanja in ne napredovanja), oddelek za izobraževanje (čeprav ni denarja za izobraževanje) in druge pomožne službe. Gre zagotovo za službe, ki bi se lahko centralizirale, presežen kader pa prerazporedil na druga delovna mesta, kjer so operativni delavci zaradi preobremenjenosti na koncu svojih moči in pod nenehnim stresom zaradi nenehnega dodeljevanja novih in novih nalog. Vodilni uslužbenci teh služb pa so najbolj sposobni poskrbeti le zase in si običajno uredijo dobre nazive, ne glede na zahtevnost nalog, ki jih opravljajo.

Drugi nenavaden trend v državni upravi, pa tudi zelo škodljiv trend, je ustanavljanje nekih novih služb, ki pa ne prevzamejo tudi vseh nalog, zaradi katerih so ustanovljene temveč le del nalog in si omislijo zgolj nekakšno kontrolo in koordinacijo nad delom uslužbencev na nižji ravni, ki še naprej opravljajo pretežni del teh nalog in dobesedno hirajo pod težo novih in novih nalog, ki si jih »nadzorniki« v teh novih službah ali kompetenčnih centrih (nekje se tudi tako imenujejo) izmišljujejo in nalagajo. Pogosto se te nove službe, ali kompetenčni centri ustanavljajo tudi z namenom napredovanja kakšnega uslužbenca v vodilni kader, torej ko zmanjka delovnih mest za vodilne kadre, ali pa je treba kakšnemu bivšemu vodji ponovno priskrbeti vodilno mesto, če ga je ta izgubil zaradi reorganizacije ali iz drugih razlogov. Predlog novemu ministru je, da pri vsaki reorganizaciji organov in javnih ustanov, natanko preveri, ali se je povečalo število uprav, sektorjev in oddelkov ter referatov, saj to posledično pomeni izplačilo več vodstvenih dodatkov. Poudariti je tudi, da se vse navedeno ne nanaša na vse vodje, saj je vodstveni kader zagotovo potreben, ampak je treba njihovo število omejiti in jim dodeliti večji obseg nalog, torej da skrbijo za organizacijo več oddelkov, zlasti, kot že povedano, ker večina šefov sploh ne opravlja operativnih nalog sektorja ali oddelka, katerega vodijo.

Glede dodatkov je treba ukiniti dodatek na povečan obseg dela. Kljub krizi in varčevanju je nenavadno, da je ta dodatek še vedno možno izplačevati. Za to so se najbrž izborili vodstveni kadri, da si zagotovijo občasno izplačilo denarja, saj dodatka ne dobi tisti, ki dela, temveč šef, ki je sam ponudil, da bo delo opravljeno v njegovem oddelku.

Ukiniti je treba tudi dodatek na stalnost. Vsi javni uslužbenci, med katere sodim tudi sama, so lahko veseli, da so »stalni«, torej da imajo redno službo za nedoločen čas, ne pa za to zahtevati še dodatek. Menim celo, da je ta dodatek zelo škodljiv, saj si uslužbenec začne domišljati, da je res tako pomemben, čeprav je zgolj po sili razmer v nekem oddelku, kjer se opravljajo naloge, ki so določene kot take, brez kakršnihkoli tehtnih kriterijev in razlogov. Zelo malo je takšnih javnih uslužbencev, brez katerih bi organ težko funkcioniral. V zvezi s tem je izpostaviti še eno kategorijo »stalnih« uslužbencev, in sicer tistih, ki jim je interno priznana določena izobrazba, ali so pooblaščeni za opravljanje zahtevnejših nalog, za katere nimajo ustrezne izobrazbe, vendar kljub temu prejemajo zaradi tega večjo plačo. Nesposoben kader brez izobrazbe naenkrat postane pomemben stalen kader, kateremu država plačuje še dodatek za stalnost. Glede na to, da je veliko izobraženega kadra je to treba prepovedati, in sicer z zakonom.

V javnem sektorju je tudi pogost pojav, ki ga je treba prepovedati, sklepanje pogodb o delu z odhajajočimi upokojenci. Z bodočim upokojencem se sklene pogodba o delu, da še malo zasluži. Ker njegov naslednik »ne more takoj« prevzeti njegovih nalog, se zaveže, da jih bo kljub temu opravljal, zato prejema dodatek za povečan obseg dela, ker poleg svojih rednih nalog "opravlja" še naloge odhajajočega uslužbenca.

Tisto kar je treba zagotovo ukiniti, in sicer za vedno, je plačilo parkirnih mest nekaterim javnim uslužbencem, ne glede na funkcijo, ki jo opravljajo, saj je to višek kako državna birokracija zna poskrbeti za svoje privilegije. Vsak javni uslužbenec naj si sam plača parking prostor, zlasti pa vodilni kader, ki ima vodstveni dodatek, ki ga lahko uporabi za ta luksuz.

Glede na vse navedeno naj novi minister ugotovi, koliko je vseh navedenih vodstvenih dodatkov, dodatkov na stalnost, dodatkov za povečan obseg dela, plačila za upokojence, ki nadaljujejo z delom po pogodbi, plačanih parking prostorov in drugih izdatkov, ki bi jih morali uslužbenci plačevati sami.

Omeniti je še stroške za pisarniški material, ki bi bili lahko skromnejši in bi se spremljalo, koliko je pisarniškega materiala kateri uslužbenc porabil, tako da po nepotrebenm ne jemlje veike količine materiala, ali pa to vsaj ustrezuno opraviči.

Z boljšo organizacijo dela in ukinitvijo nekaterih dodatkov in stroškov, bi se zagotovo prihranilo precej proračunskega denarja, ne da bi se poseglo v plače javnih uslužbencev.

Lepo pozdravljeni in srečno!

24 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR I in medias res 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12. 5. 2015

Odziv Ministrstva za javno upravo

V zvezi s posredovanim predlogom, ki se nanaša na varčevanje v javni upravi in vključuje tako predloge s področja plač v javnem sektorju kot tudi s področja organiziranosti, delovnih razmerij ter materialnih stroškov sporočamo, da smo predlog na Ministrstvu za javno upravo proučili.

Ugotavljamo, da se predlogi nanašajo na različna področja in da jih ni možno obravnavati posamično, saj so za njihovo realizacijo potrebne določene sistemske spremembe ob predhodni analizi stanja. Glede na to, da smo tudi v Ministrstvu za javno upravo kot tudi v okviru vlade ugotavljali, da so potrebne določene spremembe, smo usmerili aktivnosti v pripravo strateških dokumentov in analiz, ki bodo s podatki in ustreznimi kazalniki podlaga za pripravo sistemskih sprememb. V zvezi s tem posebej izpostavljamo naslednje dokumente in aktivnosti:

  • Strategija razvoja javne uprave 2015-2020, ki jo je sprejela la Vlada RS in pomeni krovni strateški dokument Vlade RS na področju razvoja javne uprave v naslednjih šestih letih. V okviru nadaljnjih aktivnosti bodo pripravljen dvoletni akcijski načrti, ki bodo vsebovali konkretne dejavnosti in projekte za doseganje zastavljenih strateških horizontalnih ciljev. Temeljni cilji strategije so usmerjeni v kakovost in učinkovitost, transparentnost in odgovornost javne uprave.
  • Funkcijska analiza javnega sektorja, katere namen je identifikacija določenih anomalij (podvajanje nalog, kadrovska in organizacijska struktura, način izvajanja nalog) in oblikovanje predlogov ukrepov za racionalizacijo in optimizacijo javnega sektorja.
  • Odprava anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju in priprava sistemskih izboljšav plačnega sistema javnega sektorja, pri čemer bo treba pripraviti pregled sistemskih pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja ter predloge sprememb tega sistema v smeri večje fleksibilnosti pri določanju plače posameznega zaposlenega in večjih možnosti nagrajevanje v odvisnosti od rezultatov dela. Prav tako bo treba pripraviti predloge za ugotavljanje anomalij pri vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju. Sistemske spremembe plačnega sistema v javnem sektorju bodo z upoštevanjem navedenih sprememb omogočile večje možnosti za nagrajevanje uspešnih javnih uslužbencev, kar pa bo vplivalo na njihov večjo motiviranost in zadovoljstvo in s tem tudi na kakovost izvajanja javnih storitev.
  • Centralizacija upravljanja z nepremičnim premoženjem države, reorganizacija državne informatike in skupno javno naročanje pa so prav tako aktivnosti, usmerjene v racionalno rabo javnih sredstev in v zagotavljanje optimalnih pogojev za izvajanje nalog in storitev javne uprave.

Ocenjujemo, da bo realizacija navedenih aktivnosti omogočila tudi realizacijo določenih predlogov, ki izhajajo iz posredovanega dokumenta, in s tem vplivala tudi na obseg potrebnih sredstev v javnem sektorju.

Priloge:

Komentarji