Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Vrnitev vračila državne štipendije ob diplomiranju

8025 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Do državne oz. republiške štipendije je upravičen vsak dijak/študent, ki izpolnjuje pogoje po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Z drugimi besedami gre torej tu za socialno pomoč dijakom/študentom, katerih starši nimajo zadostnega (stalnega) zaslužka za to, da bi lahko otrokom sami financirali študij. Po drugi strani financira Zoisova štipendija dijake in študente z visokimi povprečnimi ocenami, ne glede na to, kakšno je njihovo stanje v družini in koliko jim ta denar dejansko pomaga pri študiju. Kljub tej povsem drugačni namembnosti štipendij pa so pogoji glede mirovanja in vračanja štipendije skorajda popolnoma enaki, kar lahko vidite na tej strani: http://filternet.si/ss/clanki/zascita-pred-vracanjem-stipendij/ Najbolj sporno se mi zdi tukaj vračanje državnih štipendij, sploh zaradi tega, ker se jih mora vračati z obrestmi. Na primer, da mora zaradi obresti študent vrniti nekaj sto eurov več od vsote denarja, ki mu ga je s štipendijo izplačala država v času letnika študija, ki ga ni dokončal in ki ga ni dokončal tudi po mirovanju štipendije. Vrniti pa bi moral še več, če bi s plačilom štipendije še odlašal ali pa bi moral zanjo vzeti kredit oz. posojilo od banke in se zadolžiti z dodatnimi obrestmi še pri banki. Zato je prvi predlog, da bi se obračunalo vračanje državne štipendije brez obresti za prejemnike državnih štipendij, ker tukaj gre za socialno šibkejše ljudi, ki ne spravijo kar tako skupaj toliko dodatnega denarja. Sicer tudi že tako ali tako ni lahko spraviti skupaj tistih nekaj tisoč eurov, kot bi se jih lahko zaslužilo od državne štipendije v enem letu, sploh če se del tega denarja porabi za sam študij (vključno s študijskim gradivom in prevozi) in določena plačila izpitov. Prav tako se dogaja, da nekateri študenti, ki so štipendijo za določeni letnik državi že vrnili, kasneje vseeno diplomirajo in tako nekako upravičijo vložen denar države za nazaj. Danes to štipenditorjev sploh ne zanima, ker jih zanima samo zaslužek in njihov lastni dobiček od obresti. Mislim, da bi se to moralo spremeniti v sami pogodbi o plačilu in vračilu državnih štipendij. Moj drugi predlog je torej, da bi se lahko vrnjeno štipendijo nazaj ponovno vrnilo študentu v smislu nagrade za diplomiranje in posledično upravičenosti do vlaganja države vanj zaradi upravičenosti glede na socialne razmere. S tem bi se marsikaterega študenta, ki je sredi študija nekako zaspal in je moral vračanje svoje štipendije tudi drago plačati, spodbudilo k temu, da bi na koncu vseeno diplomiral in upravičil vlaganja države vanj za določeni letnik, ki mu je delal težave zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. To bi mu še toliko bolj koristilo, saj razmere za njegov študij zaradi finančno ne tako zmožnih staršev niso bile enostavne. S tem bi se temu študentu omogočilo tudi morebitno lažjo 2. stopnjo študija, predvsem v denarnem smislu. Študentom, ki morajo vračati državno štipendijo za nazaj, praviloma ne preostane ničesar drugega kot študentsko delo, saj bi lahko njihovi starši ob vračanju te štipendije prišli v resne finančne težave. Lahko imajo tudi kakšne brate ali sestre, ki morajo prav tako opravljati študentsko delo, da preživijo, vendar tam ni zagotovljen nek stalni zaslužek in je veliko odvisno tudi od njihovih delodajalcev, koliko ur tam oni tudi v resnici delajo. Zato je moj tretji predlog na temo državne štipendije, da se ne bi smelo pri obračunu glede državne štipendije gledati na morebitno študentsko delo bratov in sester, saj ti nimajo redne zaposlitve oz. stalnega zaslužka, prav tako jih lahko delodajalec odpusti kadarkoli. Gledati bi se moralo le na mesečni prihodek družinskih članov, ki imajo redno zaposlitev. Četrti predlog pa je glede vseh štipendij, tako državnih kot Zoisovih, da se jih izplača s strani države za celo študijsko ali šolsko leto, ne glede na to, kdaj so vloge bile dejansko prebrane in razrešene pozitivno. Tudi če se to zgodi komaj februarja ali marca, kakor se je dogajalo marsikdaj v zadnjih letih, ko so nekateri dijaki in študentje precej dolgo čakali na odločitev za to pristojnih organov precej dolgo in nekateri med njimi celo niso dobili izplačane štipendije za celo leto, ampak samo za tiste mesece do konca študijskega ali šolskega leta, zaradi česar so ostali okoli 4-5 mesecev brez plačila štipendije. Kakorkoli že na koncu pogledam, sam ne vidim problema z vračanjem štipendij (čeprav obresti pri vračilu ne bi bile potrebne). Kljub temu pa naj bi se ta denar, ki ga je študent moral vrniti, vrnilo spet nazaj študentu, ko ta z diplomo dokaže, da je dokončal študij.

Če povzamem na kratko, predlagam, da se zakon o štipendiranju preuredi tako, da :

1. Vračanje štipendije se zaradi neopravljenega letnika (npr. pavziranje ali sprememba smeri študija) ukine ali pa študent dobi spet nazaj povrnjen znesek, ki ga je moral vračati, ko dokonča študij.

2. Pri dohodkih družinskih članov naj se ne upošteva premoženje oziroma prihranke na računih bratov in sester, ki so prav tako študentje ali dijaki. Študentsko delo naj se pri dohodkih ne upošteva, saj se ima vsak študent pravico znajti in zaslužiti še zraven poleg štipendije, če mu študijske obveznosti to dopuščajo, ob tem pa si pridobi zraven določene delovne izkušnje.

3. V primeru, da se odločba razreši nekaj mesecev kasneje od začetka študijskega leta, naj se študentu štipendija izplača za celo študijsko leto. Tudi v primeru, če je študent moral vsak mesec do odobritve znova oddajati vlogo zaradi napak Centra za socialno delo.

Kakorkoli že ... Na račun študentov, ki niso redno zaposleni, in njihovih družin (sploh če te niso dobro finančno zmožne) se država nikoli ne bi smela okoriščati na tak ali drugačen način!

14 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K KO17 33 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 12. 2014

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Obveščamo vas, da je bila štipendijska zakonodaja pred kratkim prenovljena, saj je bil junija 2013 sprejet novi Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1), ki se je pričel uporabljati s 1. 1. 2014. Državne štipendije, ki se dodelijo z naslednjim mesecem po vložitvi vloge, se tako dodeljujejo po novem zakonu od 1. 1. 2014, prvi razpis za dodelitev Zoisovih štipendij po novem zakonu pa je bil objavljen v mesecu juniju letos (za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015).

Na začetku bi želeli opozoriti na dejstvo, da je v skladu z 2. čl. ZŠtip-1 namen štipendiranja med drugim v spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov, vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje, odgovornosti štipendistov za svoje izobraževanje kot tudi za izbiro izobraževalnega programa ter krajšanju dobe izobraževanja. Štipendije so namenjene za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem. V primerih prenehanja štipendijskega razmerja, ki so določeni v 97. čl. ZŠtip-1 in kamor sodi tudi primer, ko štipendist ne zaključi izobraževalnega programa v roku, je štipendist dolžan neupravičeno prejete zneske štipendije vrniti. Če do vračila ne pride v roku, pa je štipendist dolžan poravnati tudi zamudne obresti (99. čl. ZŠtip-1). Glede na navedeno pojasnjujemo, da prvi predlog, glede ukinitve dolžnosti vračila štipendije kot tudi obresti ter celo povračila že vrnjenih zneskov ob morebitnem uspešnem zaključku šolanja, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je zakonska ureditev tega področja ustrezna. Štipendist, ki šolanja ne zaključi oziroma ga ne zaključi pravočasno, je dolžan neupravičeno prejete zneske štipendije vrniti na zgoraj opisani način, kar je skladno z zakonito, namensko in gospodarno rabo javnih sredstev.

Glede predloga, da naj se pri dohodkih družinskih članov ne upoštevajo prihodki in premoženje bratov in sester, predvsem pa naj se ne upošteva študentsko delo omenjenih oseb, pojasnjujemo, da Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) določa osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja (10. čl. ZUPJS). ZUPJS določa, da v kolikor je vlagatelj otrok, se poleg njega pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi starši ter bratje in sestre, ki so jih starši dolžni preživljati v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja. ZUPJS določa tudi dohodke, ki se upoštevajo in sicer se upoštevajo dohodki in prejemki vseh oseb in sicer obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Omenjena zakonska ureditev se glede ugotavljanja materialnega položaja ter oseb, ki se pri tem upoštevajo, uporablja pri uveljavljanju denarnih prejemkov (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija) ter subvencij in plačil po ZUPJS. Pri upoštevanju dohodkov in oseb za namene ugotavljanja materialnega položaja gre torej za enotno, sistemsko rešitev, saj se navedene pravice, vključno s pravico do državne štipendije, obravnavajo po ZUPJS.

V zvezi z izplačevanjem štipendij oziroma glede predloga, da naj se štipendija štipendistu izplača za celo študijsko leto (za nazaj), tudi če je o pravici do štipendije odločeno po začetku študijskega leta, dodajamo, da je potrebno razločevati med vlogo za državno štipendijo ter vlogo za Zoisovo štipendijo. Državno štipendijo pristojni center za socialno delo v skladu s prvim odstavkom 32. čl. ZUPJS dodeli s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge (kot ostale denarne prejemke po ZUPJS), kar pomeni, da se omenjena štipendija lahko prične izplačevati kadarkoli tekom šolskega oziroma študijskega leta – odvisno od tega, kdaj je bila vložena vloga, nikakor pa ne »za nazaj«. To izhaja tudi iz prvega odstavka 88. čl. ZŠtip-1, kjer je določeno, da pripada štipendistu štipendija od začetka šolskega ali študijskega leta, razen v primeru državne štipendije in nadaljnjega prejemanje Zoisove štipendije. V teh primerih se štipendija (ob izpolnjevanju ostalih pogojev) dodeli z naslednjim mesecem po vložitvi vloge. Poseben primer je torej prvo uveljavljanje pravice do Zoisove štipendije oz. njena pridobitev, saj se tu štipendija dodeli od začetka šolskega ali študijskega leta, ne glede na to, kdaj je pravica do Zoisove štipendije z odločbo priznana. Ponovno je potrebno poudariti, da se državna štipendija kot eden izmed denarnih prejemkov podeljuje v skladu z ZUPJS, saj velja za njeno dodeljevanje enaka ureditev kot za vse ostale denarne prejemke.

Glede na vse navedeno menimo, da predlogi niso primerni za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 23. 10. 2014 | 18:01:49

Vrnitev vračila državne štipendije ob diplomiranju

Do državne oz. republiške štipendije je upravičen vsak dijak/študent, ki izpolnjuje pogoje po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Z drugimi besedami gre torej tu za socialno pomoč dijakom/študentom, katerih starši nimajo zadostnega (stalnega) zaslužka za to, da bi lahko otrokom sami financirali študij. Po drugi strani financira Zoisova štipendija dijake in študente z visokimi povprečnimi ocenami, ne glede na to, kakšno je njihovo stanje v družini in koliko jim ta denar dejansko pomaga pri študiju. Kljub tej povsem drugačni namembnosti štipendij pa so pogoji glede mirovanja in vračanja štipendije skorajda popolnoma enaki, kar lahko vidite na tej strani: http://filternet.si/ss/clanki/zascita-pred-vracanjem-stipendij/ Najbolj sporno se mi zdi tukaj vračanje državnih štipendij, sploh zaradi tega, ker se jih mora vračati z obrestmi. Na primer, da mora zaradi obresti študent vrniti nekaj sto eurov več od vsote denarja, ki mu ga je s štipendijo izplačala država v času letnika študija, ki ga ni dokončal in ki ga ni dokončal tudi po mirovanju štipendije. Vrniti pa bi moral še več, če bi s plačilom štipendije še odlašal ali pa bi moral zanjo vzeti kredit oz. posojilo od banke in se zadolžiti z dodatnimi obrestmi še pri banki. Zato je prvi predlog, da bi se obračunalo vračanje državne štipendije brez obresti za prejemnike državnih štipendij, ker tukaj gre za socialno šibkejše ljudi, ki ne spravijo kar tako skupaj toliko dodatnega denarja. Sicer tudi že tako ali tako ni lahko spraviti skupaj tistih nekaj tisoč eurov, kot bi se jih lahko zaslužilo od državne štipendije v enem letu, sploh če se del tega denarja porabi za sam študij (vključno s študijskim gradivom in prevozi) in določena plačila izpitov. Prav tako se dogaja, da nekateri študenti, ki so štipendijo za določeni letnik državi že vrnili, kasneje vseeno diplomirajo in tako nekako upravičijo vložen denar države za nazaj. Danes to štipenditorjev sploh ne zanima, ker jih zanima samo zaslužek in njihov lastni dobiček od obresti. Mislim, da bi se to moralo spremeniti v sami pogodbi o plačilu in vračilu državnih štipendij. Moj drugi predlog je torej, da bi se lahko vrnjeno štipendijo nazaj ponovno vrnilo študentu v smislu nagrade za diplomiranje in posledično upravičenosti do vlaganja države vanj zaradi upravičenosti glede na socialne razmere. S tem bi se marsikaterega študenta, ki je sredi študija nekako zaspal in je moral vračanje svoje štipendije tudi drago plačati, spodbudilo k temu, da bi na koncu vseeno diplomiral in upravičil vlaganja države vanj za določeni letnik, ki mu je delal težave zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. To bi mu še toliko bolj koristilo, saj razmere za njegov študij zaradi finančno ne tako zmožnih staršev niso bile enostavne. S tem bi se temu študentu omogočilo tudi morebitno lažjo 2. stopnjo študija, predvsem v denarnem smislu. Študentom, ki morajo vračati državno štipendijo za nazaj, praviloma ne preostane ničesar drugega kot študentsko delo, saj bi lahko njihovi starši ob vračanju te štipendije prišli v resne finančne težave. Lahko imajo tudi kakšne brate ali sestre, ki morajo prav tako opravljati študentsko delo, da preživijo, vendar tam ni zagotovljen nek stalni zaslužek in je veliko odvisno tudi od njihovih delodajalcev, koliko ur tam oni tudi v resnici delajo. Zato je moj tretji predlog na temo državne štipendije, da se ne bi smelo pri obračunu glede državne štipendije gledati na morebitno študentsko delo bratov in sester, saj ti nimajo redne zaposlitve oz. stalnega zaslužka, prav tako jih lahko delodajalec odpusti kadarkoli. Gledati bi se moralo le na mesečni prihodek družinskih članov, ki imajo redno zaposlitev. Četrti predlog pa je glede vseh štipendij, tako državnih kot Zoisovih, da se jih izplača s strani države za celo študijsko ali šolsko leto, ne glede na to, kdaj so vloge bile dejansko prebrane in razrešene pozitivno. Tudi če se to zgodi komaj februarja ali marca, kakor se je dogajalo marsikdaj v zadnjih letih, ko so nekateri dijaki in študentje precej dolgo čakali na odločitev za to pristojnih organov precej dolgo in nekateri med njimi celo niso dobili izplačane štipendije za celo leto, ampak samo za tiste mesece do konca študijskega ali šolskega leta, zaradi česar so ostali okoli 4-5 mesecev brez plačila štipendije. Kakorkoli že na koncu pogledam, sam ne vidim problema z vračanjem štipendij (čeprav obresti pri vračilu ne bi bile potrebne). Kljub temu pa naj bi se ta denar, ki ga je študent moral vrniti, vrnilo spet nazaj študentu, ko ta z diplomo dokaže, da je dokončal študij.

Če povzamem na kratko, predlagam, da se zakon o štipendiranju preuredi tako, da :

1. 1. Vračanje štipendije se zaradi neopravljenega letnika (npr. pavziranje ali sprememba smeri študija) ukine ali pa študent dobi spet nazaj povrnjen znesek, ki ga je moral vračati, ko dokonča študij.

2. 2. Pri dohodkih družinskih članov naj se ne upošteva premoženje oziroma prihranke na računih bratov in sester, ki so prav tako študentje ali dijaki. Študentsko delo naj se pri dohodkih ne upošteva, saj se ima vsak študent pravico znajti in zaslužiti še zraven poleg štipendije, če mu študijske obveznosti to dopuščajo, ob tem pa si pridobi zraven določene delovne izkušnje.

3. 3. V primeru, da se odločba razreši nekaj mesecev kasneje od začetka študijskega leta, naj se študentu štipendija izplača za celo študijsko leto. Tudi v primeru, če je študent moral vsak mesec do odobritve znova oddajati vlogo zaradi napak Centra za socialno delo.

Kakorkoli že ... Na račun študentov, ki niso redno zaposleni, in njihovih družin (sploh če te niso dobro finančno zmožne) se država nikoli ne bi smela okoriščati na tak ali drugačen način!

Komentarji