Ohranitev in dopolnitev absolventskega staža in študija pred tem
Študentom bi se lahko v absolventskem stažu (če bi se ta obdržal, za moje pojme bi se sigurno moral vsaj za tiste, ki jih je prizadela kakšna bolezen ali pa so se udejstvovali na katerih drugih področjih, recimo na športnem ali kulturnem področju) in že prej v študiju omogočilo več različnih poučnih potovanj z agencijami (ali preko fakultete, v smislu tega, kaj je študentom najpomembneje na tistem področju, ki ga študirajo, vključno s tistimi osnovnimi znamenitostmi mest in razlago tamkajšnjega študijskega sistema) in pa recimo dodatne jezikovne tečaje (za poglabljanje jezika ali učenje novih tujih jezikov, recimo francoščine, italijanščine ali španščine ob že prejšnjem znanju angleščine in nemščine), ko že študentje nimajo več toliko izpitov za narediti na fakulteti do diplomiranja in podobno. To bi moralo biti obvezno za narediti v absolventskem stažu in bi morale fakultete preverjati z morebitnimi "predmeti" absolventskega staža, tako da bi študentje imeli v absolventskem stažu tudi svoje dodatne obveznosti in si ga ne bi kar tako vzeli, ker si ga lahko. Jaz sem recimo potovanja po Evropi s turističnimi agencijami, ki sem jih dokumentiral s slikami tudi tukaj, izvajal v večini ravno sedaj, ko sem bil absolvent in sem imel precej več časa kot prej. Eni pač to planirajo recimo za penzijo, a se ne ve, kdaj se bo takrat sploh lahko šlo v penzijo, prav tako pa tudi ne, kakšno bo takrat stanje telesa in če bo lahko človek še sploh dovolj zdrav za izvedbo takšnih potovanj. Sicer bi moral biti absolventski staž namenjen poglabljanju znanja in pridobivanju dodatnih znanj (tudi morebitnih tečajev za ostale poklice), ki bi študentom kasneje pomagala na področju zaposlovanja, nikakor pa ne za zabave in nedelo, kot je bilo to večinoma oz. pri večini študentov v absolventskem stažu doslej. Morda bi bilo celo pametno uvesti tudi kakšno obvezno prakso ali dve ali pa kakšno prakso v tujini v tem času absolventskega staža.
Ob tem bi se morali ustvarjalci programa Erasmus ali kateri drugi delavci v evropskem visokem šolstvu zavzeti tudi za to, da bi se na internetu uvedle različne klepetalnice, forume in ostale podobne spletne storitve med študenti z vseh različnih univerz v različnih jezikih. Stike s tujci z različnih področij evropskih velemest se ima lahko danes navsezadnje tudi že na internetu, potem ko je vse skupaj postalo precej zglobalizirano in je svet dejansko postal majhen z različnimi klepetalnicami, Facebooki, globalnimi igrami (pri katerih so vključene klepetalnice), forumi itd. In ne samo s tistih področij, ampak tudi še od precej dlje, tudi iz Avstralije recimo. Tu je pa prednost v tem, da ko se recimo z nekim človekom dobro spoprijateljiš in ga želiš obiskati na tistem področju, da ti lahko ponudi tudi nočitev, on lahko pride sem in ga dodatno poučiš o Sloveniji itd. Mladi se, kar se tega tiče, že znajdejo, zato imajo vse večjo vlogo pri tem igrajo različni socialni mediji na internetu. Poučnih potovanj in jezikovnih tečajev pa si po drugi strani ne morejo vsi privoščiti, ker je treba za njih danes odšteti mastne denarje, prav tako različnih potovanj v različne vsaj evropske pokrajine. A se precej splača ljudem, ki se k temu spravijo in nato postanejo konkurenčnejši tudi na trgu zaposlovanja.
Še najbolje bi bilo, če bi te aktivnosti lahko vzpodbujal Erasmus sam, saj je očitno kar precej evropskih sredstev glede tega, glede na to, kako pogosto se program izvaja. Bi pa sam videl prednost teh stvari glede na Erasmus, kjer so študentje pol leta v tujini na enem mestu, pač v tem, da bi si lahko privoščili več različnih potovanj v več različnih evropskih pokrajin (na pravi način, v poučnem smislu) in spoznali še več različnih kultur in se spoprijeli s še večimi različnimi jeziki ter se s spremembami bolje spoprijeli tudi z jeziki tipa nemščina, italijanščina in francoščina, ki bi znali biti izjemno pomembni tudi za njihov razvoj, ne pa le z angleščino, ki je sicer osnova za stike s tujci. Med mladimi namreč opažam, da se nekateri skušajo vse preveč med tujimi jeziki osredotočiti le na angleščino, medtem ko bi jim lahko sploh nemščina izjemno koristila za vse nadaljnje življenje zaradi bližine nemškega govornega področja. Prav tako bo lahko igrala precej pomembno vlogo tudi v prihodnosti kakšna hrvaščina ali srbščina in ostali jeziki. Ti jeziki bodo vsekakor v prihodnosti samo dodana vrednost (ker angleščino govorijo tako že skoraj vsi) in so dodana vrednost že sedaj, poznavanje in razumevanje teh kultur pa prav tako nekaj zelo dobrega.