Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Plačilna disciplina in uvedba ZDKja

1837 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Pozdravljeni. Predlagam, da bi se ponovno uvedel neke vrste ZDK. Ko je ta še deloval ni prihajalo do zlorab pri plačevanju prispevkov za pokojninsko zav., ne pri izplačevanju plač, ne pri plačevanju računov med podjetji itd. Zakaj? Ker je se je ves promet vršil preko ZDKja in so imeli vse pod kontrolo. V slučaju ne plačila so ti avtomatično blokirali račun in nato si se lahko šel pogovarjati in dogovarjati. Kar se spomnem, če nibilo tehtnega razloiga si ostal blokiran in to do poravnave zadnje super obresti. Banke ne zanima, če je kdo dobil plačo ali ne njih zanima samo provizija. Kar je povsem sprejmljivo. Problemi nastajajo, ker se Država obnaša kot podjetje do svojih državljanov ne pa kot servis ki bi nam stal obstrani. Temu je tudi krivo vse splošno nezadovoljstvo, ki se pozna najbolj na volitvah

20 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B bozo 17 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


4. 12. 2014

Odziv Ministrstva za finance

Evropska unija je v zadnjih letih velik poudarek namenila vzpostavitvi enotnega območja plačil v evrih, t.im. projekt SEPA in v ta namen sprejela številne predpise. Cilj projekta SEPA je podjetjem in državljanom evroobmočja omogočiti hitro, kvalitetno, poceni ter pod enakimi pogoji izvedeno plačilo. Med omenjene predpise sodita tudi Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih, ki zapovedujeta svobodno izbiro ponudnika plačilnih storitev. Ureditev, ki bi od poslovnih subjektov zahtevala, da imajo plačilni (transakcijski) račun odprt le pri pravni osebi, ki deluje na podlagi javnega pooblastila, bi bila v nasprotju s pravnim redom Evropske unije.

Plačilni promet, kot ga ureja Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, opravljanje plačilnih transakcij opredeli kot civilno pravno razmerje (mandat med banko in komitentom), brez elementov javnega pooblastila. Banka in imetnik računa nista en drugemu nadrejena ali podrejena. Njun odnos je vzpostavljen na podlagi pogodbe, ki jo podpišeta kot enakovredni stranki, in ne na podlagi zakonske odločbe. Banka tako lahko transakcijo izvede le, če jo za izvedbo (s točno določenega računa) pooblasti izdajatelj naloga za plačilo. Banka nima pregleda nad vsemi računi dolžnika, saj ima le ta lahko več računov pri več (tudi tujih) bankah.

Z namenom odprave plačilne nediscipline je bil sprejet Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki določa najdaljše plačilne roke, povrnitev stroškov izterjave, obvezni večstranski pobot, izvršnico, določa nadzorni organ v zvezi z obveznim pobotom, itd. Poleg ZPreZP-1 so bili v zadnjih letih z namenom izboljšanja plačilne discipline spremenjeni tudi številni drugi predpisi, npr.:

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki zasleduje cilj učinkovite izvršbe,
  • Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, ki je poenostavil unovčevanje domiciliranih menic in
  • Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki določa obveznosti poslovodstva, upravljanje tveganj in odškodninsko odgovornost članov poslovodstva.

Glede na navedeno menimo, da predlog ni sprejemljiv.

Priloge:

Komentarji