Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zmanjševanje števila zaposlenih v javni upravi oz. celotnem javnem sektorju

3284 OGLEDOV 19 KOMENTARJEV

Vladi R Slovenije predlagam, da na mehak način poskuša zmanjšati število zaposlenih v celotnem javnem sektorju R Slovenije. Kot vemo, je po prognozah viška zaposlenih vsaj nekaj tisoč delavcev.

Vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno, predčasno in poklicno pokojnino manjkata manj kot dve leti se ponudi možnost tkim. "odhoda na čakanje" (napoteni na zavod za zaposlovanje R Slovenije kot viški zaradi poslovnih razlogov).

Delavci prejemajo nadomestilo plače in jim teče pokojninska doba ter dobijo odpravnino. Na takšen način upokojujejo Slovenske železnice in še kdo pa so vsi zadovoljni.

Navedeno utemeljujem s tem, da gre povečini za starejše, na nekaterih delovnih mestih že izgorele delavce (policisti, prav. policisti, cariniki....). Prav prej navedene je podaljševanje delovne dobe najbolj prizadelo, saj so pred desetimi, dvajsetimi leti delali v najbolj nemogočih razmerah. Prav tako ugotavljam, da imajo slednji na svojih računih dovolj sredstev za izplačilo poklicnih pokojnin (ki po zakonu ne smejo biti nižje od starostne).

Obenem naj opozorim še na nekaj. Opažamo trend povečevanja tkim. pisarniških delavcev na račun operative. Zlasti je to pereče v nekaterih službah. Povečevanje birokracije (kup novih evidenc, seznamov, registrov in podvajanje le teh - kot da se v dobi računalništva vse potrebno ne da dobiti iz že obstoječih). Omare polne fasciklov, ki naj bi impresionirale nadrejene, da tu se pa res dela. Zlasti je to opazno v nekaterih državnih direktoratih, kjer se v izogib premeščanju zaposlenih v operativo in zmanjševanju števila zaposlenih izmišljajo vedno in vedno nova delovna mesta in nova papirologija. Vsa opozorila zaposlenih iz operativnega dela največkrat ne zaležejo in so bob ob steno. Načini vodenja so etatistični, največkrat skregani z logiko racionalnosti in načeli dobrega poslovanja.

Še nekaj! En učenec več v razredu v zadnjih treh razredih O.Š. ne bo pokvaril nivoja izobraževalnega procesa. Razumem pa, da je potrebno imeti v prvih treh razredih O.Š. manjše učne skupine. Na nekaterih fakultetah profesorji predavajo 150 študentom naenkrat. Prav tako se mi zdi že z varnostnega vidika vprašljivo, če damo na oddelek v zaporih s 70 zaprtimi osebami le enega prav. policista (paznika). To je nekako tako, kot da bi v nočno patruljo na obrobje mesta poslali le enega policista. Teoretično bi pa seveda lahko sistematizirali tudi nočnega vzgojitelja (razbremenilni razgovori, preprečevanje suicida), nočno dežurno med. sestro (prva pomoč, delitev večerne terapije) itd. Karikiram, da se slednje dogaja v obratnim zaporedju v neoperativnem delu javne uprave (birokracija).

39 glasov

10 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Sony Globokar 121 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 3. 2017

Odziv Ministrstva za javno upravo

Uvodoma pojasnjujemo, da je opredelitev pojma »javni sektor« vključena v Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) v 1. členu in Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15) v 2. členu. V skladu z omenjenima zakonoma javni sektor sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Javni sektor vključuje tako državne organe, ki opravljajo naloge, povezane s pripravo politik in predpisov, upravne naloge oziroma naloge izvršilne veje oblasti na državni in teritorialni ravni ter tudi občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Poleg tega v javni sektor sodijo tudi številne druge osebe javnega prava, kot na primer javne agencije in javni zavodi, ki zadovoljujejo potrebe državljank in državljanov Republike Slovenije na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja in drugih področjih, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

V zvezi s številom zaposlenih v javnem sektorju pa pojasnjujemo, da se dovoljeno število zaposlenih praviloma določa v kadrovskih načrtih, ki pa so povezani s programi dela, s standardi v posameznih dejavnostih in s finančnimi načrti, ki določajo obseg sredstev za izvajanje nalog. Zaradi javnofinančnih razmer so bili v javnem sektorju v preteklih letih sprejeti številni varčevalni ukrepi, med njimi posebej opozarjamo na zmanjševanje števila zaposlenih oziroma na omejevanje zaposlitev in na ukrep prenehanja pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravic do starostne pokojnine. Upoštevaje navedeno torej obstaja način »mehkega« zmanjševanja števila zaposlenih, čeprav pa je treba opozoriti, da je navedeni ukrep deležen tudi kritik.

Predlog, ki se nanaša na možnost »čakanja na delo« na zavodu za zaposlovanja ob hkratnih pravicah kot pri odpovedi iz poslovnih razlogov, je nesprejemljiv oziroma neizvedljiv tako zaradi vsebinskih razlogov, saj je treba poslovni razlog izkazati, kot tudi zaradi finančnih posledic, seveda pa tudi zaradi upoštevanja veljavnih predpisov, ki določajo, da delodajalec v javnem sektorju ne sme javnemu uslužbencu zagotavljati več pravic kot jih določa zakon, podzakonski predpis ali kolektivna pogodba.

Glede navedb o določenih kategorijah zaposlenih (policisti, pravosodni policisti, cariniki) pojasnjujemo, da so vsi navedeni zaradi posebnosti dela in delovnih razmer vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in se jim iz tega naslova na njihovih računih nabirajo sredstva za poklicno pokojnino. Ti javni uslužbenci se lahko poklicno upokojijo, zaradi česar ni nobenih argumentov, ki bi utemeljevali predlog za odpoved iz poslovnih razlogov z vsemi pravicami, ki iz tega sledijo.

Predlog št. 6157-285, v katerem predlagatelj govori o viških nekaj tisoč delavcev, ne vsebuje argumentov za te navedbe in ne upošteva vrste in narave nalog v javnem sektorju ter posebnosti tistih dejavnosti, kjer je treba storitve in naloge izvajati neprekinjeno. Upoštevaje navedeno je predlog po mnenju Ministrstva za javno upravo neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Komentarji