Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Slovenske zastave

4462 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Spoštovani, obračam se na vas kot na posrednika med mnenjem državljanov in njim vladajočimi izbranci.

Pred kratkim sem se udeležila pohoda na Triglav in presunjena sem obstala na vrhu, ko sem ugotovila, da na Aljaževem stolpu ne vihra slovenska zastava, niti ni nobenih posebnih znakov za to znamenito obeležje.

Podobno se mi je dogajalo tudi ob sprehajanju po Ljubljani, kjer je na raznih spomenikih narodnega pomena le redko izobešena zastava ali pa so vsaj ob praznikih nanje poveznjeni trakovi s slovensko trobojnico.

Čeprav se boste zdaj nekateri obregnili ob to in dvignili glas, da izobešanje zastav nima nobenega materialnega pomena in z ničimer ne more rešiti trenutnega gospodarskega položaja Slovenije. Toda saj smo vendar ljudje. Narod, ki je našel svojo domovino na tako čudovitem koščku sveta, kot je naša dežela. Znano je tudi namreč, da ljudje potrebujejo občutek pripadnosti in kolikor že vzneseno in nepotrebno se to sliši, je tako od pradavnine. Iz časov, ko smo prišli na to zemljo in sklenili, da je to kraj, kjer želimo živeti - in tu ostali tisočletje in tristo let, kolikor živimo tu v najslabšem primeru, če ne tudi dlje - stali smo trdno nismo klonili v stoletjih zgodovine, no pa saj vsak vsaj toliko ve, kako neizprosna je vedno bila.

Menim tudi, da je pri Slovencih težava, da se svojo zgodovino učimo na preveč tuj način - kot bi učbenikov ne pisali sami in pustili, da nam jih pišejo tujci, ki so nam Slovenijo vedno zavidali in želeli zase, in kot bi želeli v nas ustvariti občutek, da se moramo česa sramovati ali da se moramo celo komu kaj opravičevati - saj smo vendar eden redkih narodov, ki nikoli nikomur ni želel žalega ali želel tujega lastnino. Da ne izpade patetično, govorim iz lastnih izkušenj, saj ni dolgo tega, kar sem tudi sama hodila na gimnazijo in vem, kako se povečini poučuje naša zgodovina, da o razporeditvi učnega načrta pri geografiji ne zgubljam besed, ker je geografija Slovenije puščena za na konec, najprej se obdela ves ostali svet, lastno domovino pa večinoma podrobneje spoznajo v 4. letniku samo tisti, ki so jo izbrali na maturi.

Zato sklepam, ker je skalnati masiv Triglava kakor tudi preostali del TNP v nikogaršnji in hkrati vsakogaršnji narodni lasti, kot npr. tudi morje in reke, dobrina nas vseh, da se posveti večja pozornost pravne podlage za izobešanje narodnih obeležij, kot so torej venci, trobojnice in zastave, na vidnih spomenikih, ki so porok naše slavne zgodovine in bodo ponosno predajali izročilo na naše zanamce. Saj smo vendar ljudje.

32 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P pikica89 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 10. 2014

Odziv Ministrstva za kulturo

Ministrstvo za kulturo kot pristojno za kulturne spomenike podpira pobude za uporabo slovenske državne zastave in grba, kjer je to utemeljeno na podlagi zakona. Ne podpira pa splošne uporabe državnih simbolov na vseh kulturnih spomenikih državnega pomena.

Z državno zastavo so označeni objekti državnih institucij in njihov pomen in ne posamezni objekti, ki so kulturni spomeniki. Velika večina z zastavami označenih objektov ( šol, vojašnic, ministrstev) niso kulturni spomeniki državnega pomena, nekateri nimajo niti statusa kulturne dediščine. Status kulturne dediščine oziroma kulturnega spomenika se dodeljuje na podlagi pomena objekta z zgodovinskega likovnega, kulturnega pomena in ne na podlagi funkcij tega objekta.

Označevanje kulturnih spomenikov tako lokalnega kot državnega pomena (mednje sodi tudi Aljažev stolp), je predpisano z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12 in 111/13) in podrobneje urejeno s posebnim Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Zakon in pravilnik sta usklajena z mednarodnimi predpisi, posebej s Haaško konvencijo. Ta konvencija, njena podpisnica je tudi Republika Slovenija, ne predvideva posebnega označevanja kulturnih spomenikov z zastavami posameznih držav.

Pri nekaterih kulturnih spomenikih je označevanje dodatno omejeno zaradi varovanja objektov ali območij samih (npr. izpostavljene arheološke lokacije, občutljivost materiala spomenika, okrnitev vizualne podobe). Za označevanje kulturnih spomenikov so predvidene enotne tablice, ki minimalno posegajo v sam spomenik in njegov zunanji videz. Vizualno niso izpostavljene in ne konkurirajo zunanji podobi spomenika.

Aljažev stolp je s svojo obliko in slovenskim napisom že Aljaž sam načrtoval kot simbol slovenstva, kar je za stolp na vrhu Triglava ključnega pomena. Zato so strokovnjaki s stolpa sneli vse kasnejše dodatke, od peterokrake na vrhu do spominskih plošč, pritrjenih na stolp sam. Aljažev stolp je ob tem posebej občutljiv zaradi svoje kovinske lupine in na drugi strani izpostavljenosti vrha Triglava različnim meteorološkim vplivom. Na sam stolp zastave ni mogoče pritrditi, ker bi to zahtevalo spremembo originalne konstrukcije zaradi nevarnosti porušitve samega stolpa, ki nima globokih temeljev.

Teoretično bi bilo mogoče ob stolpu postaviti drog z zastavo, kar pa bi še v večji meri privlačilo strele, ki so že večkrat udarile v stolp in vrh Triglava. Strele so poškodovale tako stolp kot posamezne ljudi ob njem. Zaradi udarov strele na vrhu in na grebenu je bilo že več smrtnih žrtev, zato bi bilo postavljanje droga z zastavo na vrhu gore ne samo manj primerno, bilo bi tudi nevarno in bi ogrožalo ljudi, ki se povzpnejo na sam vrh Triglava in povečalo možnost dodatnih poškodb Aljaževega stolpa. Za to odsvetujemo postavljanje stalnega droga z zastavo.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 3. 8. 2014 | 13:40:26

Slovenske zastave

Spoštovani, obračam se na vas kot na posrednika med mnenjem državljanov in njim vladajočimi izbranci.

Pred kratkim sem se udeležila pohoda na Triglav in presunjena sem obstala na vrhu, ko sem ugotovila, da na Aljaževem stolpu ne vihra slovenska zastava, niti ni nobenih posebnih znakov za to znamenito obeležje.

Podobno se mi je dogajalo tudi ob sprehajanju po Ljubljani, kjer je na raznih spomenikih narodnega pomena le redko izobešena zastava ali pa so vsaj ob praznikih nanje poveznjeni trakovi s slovensko trobojnico.

Čeprav se boste zdaj nekateri obregnili ob to in dvignili glas, da izobešanje zastav nima nobenega materialnega pomena in z ničimer ne more rešiti trenutnega gospodarskega položaja Slovenije. Toda saj smo vendar ljudje. Narod, ki je našel svojo domovino na tako čudovitem koščku sveta, kot je naša dežela. Znano je tudi namreč, da ljudje potrebujejo občutek pripadnosti in kolikor že vzneseno in nepotrebno se to sliši, je tako od pradavnine. Iz časov, ko smo prišli na to zemljo in sklenili, da je to kraj, kjer želimo živeti - in tu ostali tisočletje in tristo let, kolikor živimo tu v najslabšem primeru, če ne tudi dlje - stali smo trdno nismo klonili v stoletjih zgodovine, no pa saj vsak vsaj toliko ve, kako neizprosna je vedno bila.

Menim tudi, da je pri Slovencih težava, da se svojo zgodovino učimo na preveč tuj način - kot bi učbenikov ne pisali sami in pustili, da nam jih pišejo tujci, ki so nam Slovenijo vedno zavidali in želeli zase, in kot bi želeli v nas ustvariti občutek, da se moramo česa sramovati ali da se moramo celo komu kaj opravičevati - saj smo vendar eden redkih narodov, ki nikoli nikomur ni želel žalega ali želel tujega lastnino. Da ne izpade patetično, govorim iz lastnih izkušenj, saj ni dolgo tega, kar sem tudi sama hodila na gimnazijo in vem, kako se povečini poučuje naša zgodovina, da o razporeditvi učnega načrta pri geografiji ne zgubljam besed, ker je geografija Slovenije puščena za na konec, najprej se obdela ves ostali svet, lastno domovino pa večinoma podrobneje spoznajo v 4. letniku samo tisti, ki so jo izbrali na maturi.

Zato sklepam, ker je skalnati masiv Triglava kakor tudi preostali del TNP v nikogaršnji in hkrati vsakogaršnji narodni lasti, kot npr. tudi morje in reke, dobrina nas vseh, da se posveti večja pozornost pravne podlage za izobešanje narodnih obeležij, kot so torej venci, trobojnice in zastave, na vidnih spomenikih, ki so porok naše slavne zgodovine. Saj smo vendar narod.

Komentarji