7. 11. 2014
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
MDDSZ v zvezi s posredovanimi dopisi pojasnjuje, da se je z uveljavitvijo novega ZPIZ-2 določilo, da se osebe, ki opravljajo kakršno koli dejavnost in hkrati izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, ne morejo upokojiti, saj sta status upokojenca in status zavarovanca nezdružljiva. To pomeni, če je oseba zavarovana, plačuje polne prispevke, pokojnina pa ji miruje in se jim ne izplačuje. Ker je eno izmed načel novega pokojninskega zakona, ki je začel veljati 1. januarja 2013 tudi to, da naj se vsi posamezniki, ki neko delo, aktivnost ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo, vključijo v zavarovanje, novi zakon možnosti »izvzema« iz zavarovanja, ki ga je dopuščala predhodno veljavna zakonodaja, več ne dopušča. Tako je za vse osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah ter vse fizične osebe, ki opravljajo drugo dovoljeno dejavnost in ki se vpišejo v poseben register, določena obvezna vključitev v zavarovanje. V skladu z veljavno zakonodajo tako ni mogoče, da bi imel upokojenci ob prejemanju pokojnine odprto kakšnokoli dejavnost, izjema je delna pokojnina, pri kateri posameznik delno zapusti trg dela in se upokoji ter za ta del prejema pokojnino, delno pa ostane v zavarovanju (najmanj 4 ure) in tako še naprej opravlja dejavnost, ki jo je opravljal pred upokojitvijo.
Poudariti je potrebno, da je ZPIZ-1, ki je bil v veljavi do 31.12.2012, določal za vse zavarovance kot izjemo izvzem iz zavarovanja, ki je omogočal hkratno opravljanje dejavnosti in izplačilo polne pokojnine. Tako je lahko upokojenec, ki je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska), uveljavil pri zavodu izvzem iz zavarovanja, in sicer samo pod pogojem,
- da ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali
- je do uveljavitve pravice najmanj 6 mesecev opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.
Z namenom, da bi bile v pokojninski zakonodaji vse samozaposlene osebe enako obravnavane, je ZPIZ-2 določil prehodno obdobje, v katerem morajo upokojenci, ki opravljajo samostojno dejavnost, sprejeti odločitev, ali bodo še naprej opravljali svojo dejavnost in iz tega naslova plačevali prispevke (zaradi česar bodo imeli tudi višje pravice) ali pa se bodo upokojili, prejemali pokojnino in prenehali z opravljanjem dejavnosti. ZPIZ-2 je določil rok za uskladitev tega statusa do 31.12.2013, ta rok pa je bil na pobudo Obrtne zbornice Republike Slovenije podaljšan do 31.12.2014. V zvezi s predmetno tematiko se je na ministrstvo obrnilo večje število upokojencev, zato se je ponovno pretehtalo možnosti ter rešitve, ki jih je prinesel ZPIZ-2, MDDSZ pa je posledično pripravil spremembe zakonodaje, v kateri je predlagal podaljšanje predmetnega roka na 31. 12. 2015. Predmetne spremembe zakonodaje pa zaenkrat še niso bile sprejete, niti še ni bil uveden zakonodajni postopek v Državnem zboru Republike Slovenije, zato dodatnih pojasnil trenutno še ni mogoče posredovati.
Potrebno je poudariti, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje namenjeno zavarovanju za primer nastopa določenega rizika. Med rizike predmetna zakonodaja med drugim uvršča tudi starost, po kateri se predvideva, da posameznik ni več zmožen sam z delom zagotavljati svojega dohodka, zaradi česar je, v primeru izpolnjevanja tudi drugih pogojev iz zakona, lahko upravičen do starostne pokojnine, ki mu nadomešča dohodek, ki ga je prejemal tekom aktivne dobe. Če pa je pri določeni starosti delo še zmožen opravljati in ga tudi opravlja v statusnih oblikah, za katere ZPIZ-2 določa obveznost zavarovanja, po lastni odločitvi še ni zapustil trga dela in je zanj obvezno zavarovanje ter izključeno hkratno izplačevanje pokojnine. ZPIZ-2 tako določa, da so ne glede na dejstvo, da so posamezniki v pokojninsko blagajno vplačevali 40 let in dosegli zakonsko določeno upokojitveno starost, pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pogojene s statusom zavarovanca, pokojnina pa je v tem smislu nadaljevanje plače oziroma drugega dohodka iz dela, ki ga je zavarovanec prejemal do svoje upokojitve. Namen zakonodajalca pri ureditvi zadevne tematike je, da se vsem osebam, ki opravljajo neko delo ali samostojno dejavnost, zagotovi varna starost takrat, ko se odločijo zapustiti trg dela oziroma da se jim, v kolikor se pri delu poškodujejo, iz naslova zavarovanja zagotovijo ustrezna denarna nadomestila, ki nadomeščajo izpad osebnega dohodka, nastalega zaradi zmanjšane delovne zmožnosti oziroma da se njihovim družinskim članom, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje, po smrti hranitelja družine zagotovijo ustrezne pravice iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upokojitev ni obvezna, zato se vsak sam odloči, ali se bo upokojil ali pa bo še naprej opravljal delo oziroma dejavnost, saj v skladu s pokojninsko zakonodajo status zavarovanca praviloma ni združljiv s statusom upokojenca oziroma uživalca pravice, razen v nekaterih zakonsko določenih primerih. To pomeni, da nekdo ne more biti hkrati upokojenec, prejemati pokojnine in še biti zaposlen ali imeti s.p. ali opravljati poslovodno funkcijo v gospodarski družbi. Oseba, ki se želi upokojiti, mora tako predhodno izgubiti status zavarovanca (prenehanje zaposlitve, prenehanje opravljanja samostojne dejavnosti, itd.), saj se v nasprotnem primeru taka oseba v smislu pokojninske zakonodaje šteje kot oseba, sposobna za delo, pri kateri zavarovalni primer (nezmožnost dela zaradi starosti) ni nastopil.
Eno izmed načel novega pokojninskega zakona pravi, da naj se vsi posamezniki, ki neko delo, aktivnost ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo, vključijo v zavarovanje. To pomeni, da morajo biti vse osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah ter vse fizične osebe, ki opravljajo drugo dovoljeno dejavnost in ki se vpišejo v poseben register, po novi zakonodaji (sorazmerno) vključene v obvezno zavarovanje ali pa morajo zaradi upokojitve prenehati opravljati dejavnost in zapreti s.p.. Z navedenim se uresničuje temelji namen reforme pokojninskega sistema, ki je v zagotavljanju finančne vzdržnosti pokojninskega sistema ob sočasni ohranitvi števila delovno aktivnih zavarovancev ter posledično zagotavljanju socialne in materialne varnosti zavarovancev z zagotavljanjem pravic iz minulega dela, ki odražajo vplačane prispevke.
Pojasnjujemo, da je pri pokojninskem zavarovanju prišlo do sprememb, ki onemogočajo vsakršno ohranjanje dejavnosti, na podlagi katere mora biti posameznik zavarovan s hkratnim prejemanjem pokojnine, zato menimo, da uvedba novih oblik samostojnih podjetnikov ni smiselna, saj nasprotuje namenom, ki se jih je poizkusilo deseči z uvedbo pokojninske zakonodaje v letu 2013, je pa smiselno omeniti, da je bila z novo zakonodajo tudi samostojnim podjetnikom dana možnost delne upokojitve, kar pomeni, da lahko ohranijo dejavnost za najmanj 4 ure dnevno, za preostanek pa se upokojijo, kar do uveljavitve ZPIZ-2 ni bilo mogoče.
Iz dopisa je razvidno predvsem, da avtor stremi k cilju omogočanja dela upokojencev, zato pojasnjujemo, da v skladu z veljavno zakonodajo upokojenci lahko opravljajo določene oblike del in ob tem ohranjajo pokojnino, in sicer lahko upokojenci sklepajo pogodbe civilnega prava oziroma avtorske pogodbe. Če namreč niso podani elementi delovnega razmerja, kar primarno presoja delodajalec, nadzoruje pa Inšpektorat RS za delo, lahko upokojenci po upokojitvi neomejeno sklepajo civilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07-uradno prečiščeno besedilo), na primer podjemno pogodbo ali pogodbe po avtorskem pravu v primerih, ko gre za avtorsko delo. Menimo, da je po veljavni delovnopravni zakonodaji pogodbeno delo možno le v primeru občasnih oziroma začasnih del, pri čemer je v zvezi s samo naravo teh del potrebno opozoriti, da gre za dela, ki sicer niso določena kot sestavni del organizacije poslovanja delodajalca in, ki niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest, ter se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa. ZPIZ-2 upokojencu ne omejuje, da poleg pokojnine tako pridobiva dohodke na podlagi sklenjenih pogodb civilnega prava oziroma avtorskih pogodb. Hkrati pojasnjujemo še, da upokojenec lahko opravlja tudi začasna in občasna dela v skladu z zakonodajo, ki ureja trg dela ter osebno dopolnilno delo v skladu z zakonom, ki ureja delo na črno. Poudarjamo pa tudi, da zakonodaja s področja gospodarskih družb, ki ureja tudi status s.p.-jev, nudi številne možnosti statusnega preoblikovanja s.p. v druge statusne oblike, v katerih posameznik ne pridobi lastnosti zavarovanca in lahko uveljavi pokojnino.
Glede na zgoraj zapisano tako delo upokojencev ni v celoti omejeno, saj lahko le-ti opravljajo določena dela tudi po upokojitvi, vendar pa pri tem ne sme biti podana zavarovalna podlaga, na podlagi katere se je upokojenec dolžan ponovno vključiti v zavarovanje.
V zvezi s predlagano spremembo bi želeli še poudariti, da je potrebno pri kakršnikoli spremembi izhajati iz načela enakopravnosti vseh zavarovancev, prav tako pa je potrebno nove sistemske rešitve urediti celovito v okviru vseh socialnih zavarovanj. To pomeni, da je potrebno rešitve ustrezno prilagoditi za vse zavarovance, tako za samozaposlene, kot tudi za delavce v delovnem razmerju, kmete, družbenike in ostale kategorije zavarovancev. Pri iskanju rešitev pa je potrebno izhajati tudi iz temeljnega namena pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pravice do pokojnine, ki je v tem, da se posamezniku zagotovi dohodek v času, ko si le-tega zaradi starosti ne more več zagotavljati s svojo aktivnostjo na trgu dela.