Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Razsvetljevanje cerkva in kulturnih spomenikov

10094 OGLEDOV 20 KOMENTARJEV

Spoštovani!

Za razsvetljavo cerkva in ostalih kulturnih spomenikov ter fasad v Sloveniji zapravimo ogromne količine denarja. V primeru, da v letošnjem letu vlada vloži v racionalno razsvetljevanje teh objektov, lahko s tem v prihodnje prihranimo ogromno energije in denarja. Dovolite mi, da jasno demonstriram logiko, ki za tem stoji:

V Sloveniji imamo po podatkih iz leta 1991 2887 cerkva (vir: Wikipedia). Privzemimo konzervativno, da je od tega večina, ~ 80%, osvetljenih. 0,80 * 2900 = 2320 osvetljenih cerkva Cerkve osvetljujejo praktično brez izjeme po celo noč in denimo, da je povprečna dolžina noči okvirno 12 ur, pri čemer odštejemo mrak in zoro, torej imamo v povprečju nekje 9 ur dolgo noč. Povprečna cerkev je osvetljena z dvema do tremi 400 W reflektorji, torej ima povprečna cerkev 1000 W razsvetljave. Cena električne energije za nočno razsvetljavo je 0,1 €/kWh. Povprečen dan razsvetljave cerkva slovenske državljane stane: 1 kW * 9 h * 2320 * 0,1 €/kWh = 2088 € V enem letu državljani tako za razsvetljavo cerkva porabimo: 365 * 2088 € = 762.000 € Za razsvetljavo cerkva porabimo okvirno milijon € na leto! Običajno so reflektorji nameščeni popolnoma nestrokovno in gre mimo fasade več kot 50 % svetlobe. Obenem so mnogo premočni in bi ob upoštevanju prilagodljivosti očesa na intenziteto svetlobe enak učinek na fasadi dosegli z manj kot 1/4 trenutne moči, ki pada na fasado. Tako od trenutne porabe lahko odštejemo najprej polovico, ki gre mimo, nato pa še zmanjšamo rezultat na 1/3 tega: 762.000 € / 2 / 3 = 127.000 € Tako iz milijona € pridemo na okvirno 100.000 €! Če luči ugašamo med 11. in 6. uro zjutraj, ko teh sicer izjemno lepih kulturnih spomenikov, ne gleda nihče, dobimo porabo, ki je v povprečju še za 7/9 manjša, torej: 2/9 * 127.000 € = 28.000 € Namesto milijona € bi tako lahko porabili za enak dosežen učinek (da vidimo razsvetljene cerkve) z: 30.000 € / 762.000 € = 0.0037 torej s 3,7 % trenutnih stroškov in porabe električne energije, torej za isti učinek 96 % prihranek! TO JE REALNI KOMPROMIS ESTETIKE NA ENI STRANI TER VARČNOSTI IN RACIONALNOSTI NA DRUGI 1000.000 € -> 30.000 €

Kot dokaz je Društvo Temno nebo Slovenije enega od predhodno nepravilno in neprimerno razsvetljenih objektov na območju Mestne občine Ljubljana saniralo in v praksi dokazalo, da vse navedbe zgoraj držijo.

Koliko stane sanacija? Skupaj z montiranjem in delom nekje med 1000 in 2000 € na objekt. Takšna oprema potem traja realno gledano nekje 15 let. Torej nas bo zamenjava stala:

2000 € * 2320 = 4.640.000 €

v 15 letih pa bomo na ta račun privarčevali:

15 * 0.96 * 762.000 € = 11.000.000 €

Privarčevana razlika v življenjski dobi je 7.000.000 €! Pri čemer bomo bistveno zmanjšali še vpliv teh objektov na svetlobno onesnaženje, na zmanjševanje biodiverzitete (predvsem trenutno zelo ogroženih nočnih vrst metuljev, netopirjev in nekaterih ptic), na zmanjševanje rakavih obolenj in drugih z nočno razsvetljavo povezanih bolezenskih težav itd. Pri tem bomo v ozračje zaradi manjše porabe spustili analogno porabi energije, 96% manj CO2 in ostalih škodljivih plinov ter snovi, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije.

Predlagam, da se za razsvetljevanje strogo uporabljajo luči z nizko temperaturo, pod 2300 K, saj takšne luči daleč najmanj onesnažujejo okolje (strogo modra svetloba povzroči 16x več svetlobnega onesnaženja kot strogo rdeča!). Temu se skupaj z energetsko učinkovitostjo sijalk (~ 130 lum/W) najbolje približajo visokotlačne natrijeve sijalke.

Prihranek podobnega reda velikosti bi dosegli tudi s sanacijo ostale razsvetljave fasad in ostalih kulturnih spomenikov, trgov in podobnih objektov, ki sami po sebi sicer nočne razsvetljave razen zaradi estetskih učinkov ne potrebujejo.

Neto prihranek, ki je dvakrat večji od vložka, je vse prej kot zanemarljiv. Tudi, če takšen prihranek dosežemo z najemom kredita, se več kot izplača. Obenem pa doseže mnoge, mnoge pozitivne učinke na zdravje ljudi in okolje ter daje na konstruktiven način izjemno pozitiven vzor.

S spoštovanjem,

Matic Smrekar

21 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Matic Smrekar 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


17. 9. 2010

Odziv Ministrstva za gospodarstvo

V Sloveniji imamo na področju energetike in učinkovite rabe energije privzeto zakonodajo Evropske unije. Projektanti javne razsvetljave morajo upoštevati tehnične predpise, v katerih je poleg zahtev za varnost ljudi in energetsko učinkovitost zajeto tudi varstvo okolja.

Učinkovita raba energije v javni razsvetljavi je zajeta z zahtevami po minimalni energetski učinkovitosti za sijalke in predstikalne naprave: UREDBA KOMISIJE (ES) št. 245/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk ter o razveljavitvi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/55/ES, Uradni list RS, št. L 76, 24.3.2009.

Varstvo okolja je predpisano z nacionalno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja Uradni list RS, št. 81/2007 in 109/2007.

Uresničitev vaših in podobnih zelo konkretnih predlogov z zakonodajo in predpisi, je možno predvsem z uveljavitvijo dodatne slovenske zakonodaje na področju javne razsvetljave. Tudi na ministrstvu ocenjujemo, čeprav ne razpolagamo s konkretnimi rezultati inšpekcijskih pregledov in ustreznimi analizami, da sedanja praksa ne ponuja optimalnih rešitev s stališča učinkovite rabe energije in gospodarnosti, to je trajnostnega razvoja.

Tudi v programih spodbujanja na MG varčno razsvetljavo obravnavamo kot podvrsto učinkovite rabe električne energije. Za namen spodbujanja učinkovite rabe elektrike, sta na MG trenutno v pripravi dva javna razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev, in sicer:

  • za sofinanciranje projektov za povečanje učinkovitosti rabe električne energije za leta 2010, 2011 in 2012 – UREE 1, v katerem se finančne spodbude kot državna pomoč namenjajo investitorjem v gospodarstvu ta naložbe v zamenjavo neučinkovitih in vgradnjo novih učinkovitih električnih strojev, naprav, regulatorjev ter elementov notranje in zunanje razsvetljave;
  • za sofinanciranje operacije za obsežnejšo energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za leto 2011 in 2012 – UJR 1, v katerem se finančne spodbude v obliki subvencij namenjajo investitorjem lokalnim skupnostim ali pooblaščenim izvajalcem gospodarske javne službe upravljanja z javno razsvetljavo za naložbe, ki so lahko nosilci investicijskega posla, v prenovo neučinkovite in vgradnjo sodobnih energetsko varčnih sijalk ter okolju prijaznih svetilk.

Javna razpisa za sofinanciranje projektov oz. operacij, ki ga delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada, se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Učinkovita raba električne energije.

Oba razpisa sta namenjena izrabi potencialov za učinkovito rabo elektrike, predvsem gre za spodbude posameznih večjih projektov (investicijska vrednost večja od 200.000 EUR) zamenjave električne opreme in prenove razsvetljave, ki v sklopu prenove zunanje razsvetljave med drugim lahko vključujejo prenove osvetlitev kulturnih spomenikov.

Priloge:

Komentarji