22. 7. 2014
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu ministrstvo) je pristojno za pripravo in tolmačenje Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZRLI). V nadaljevanju posredujemo kratko analizo veljavne ureditve referenduma in opredelitev do samega predloga.
Pravica državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev je klasična splošna ustavna pravica. Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustava) v 44. členu namreč daje državljanom pravico do neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije (poleg ljudske iniciative in v določenem smislu pravice do peticije). Volivcem omogoča neposredno odločanje o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu in o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbo in državo.
Ustava v 90. členu določa, da lahko državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev. Nadalje drugi odstavek 90. člena določa, da referenduma ni dopustno razpisati:
- o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
- o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
- o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
- o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Nova ustavna ureditev zakonodajnega referenduma, ki je v veljavo stopila maja 2013, je posegla v tri sestavine referendumske ureditve, to je v referendumsko iniciativo (zmanjšanje števila predlagateljev referenduma), predmet referendumskega odločanja (določitev omejitev in prepovedi referenduma) in dvig praga legitimnosti na referendumu sprejete odločitve. Po novem tako lahko zakonodajni referendum zahtevajo samo volivci, to je najmanj štirideset tisoč volivcev, referendum ni več dopusten za nekatere posebej določene zakone, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve (za zavrnitev zakona je potrebna najmanj petina glasov vseh volivcev v Republiki Sloveniji). Namesto potrditvenega je bil tako uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma.
Na ministrstvu podpiramo predloge, ki stremijo k zmanjšanju stroškov referendumov, hkrati pa ponovno poudarjamo, da so referendumi pomembna oblika demokracije, saj na referendumih ljudstvo lahko neposredno odloča o javnih zadevah. Menimo, da je zato potrebno poiskati pravo ravnotežje med to ustavno pravico in stroški, ki jih je treba v okviru te ustavne pravice čim bolj racionalizirati. Strinjamo se torej s pobudami, da je treba stroške čim bolj zmanjšati, vendar ne za ceno zmanjšanja z ustavo zagotovljenih pravic. Po našem mnenju je predvsem pomembno to, da se na referendumu odloča o res pomembnih, za širok krog državljanov aktualnih zadevah, kar tudi pomeni, da je referendumov manj in da se jih tudi udeleži več volivcev ter so tako referendumi cenejši, sprejete odločitve pa imajo večjo legitimnost.
Menimo, da bi sprememba v zvezi s kritjem stroškov referenduma, ki jo predlagate, na nek način omejevala ustavno pravico do referenduma. Ni namreč mogoče prejudicirati udeležbe volivcev in na nek način zahtevati, da bi predlagatelj referenduma »odgovarjal« za udeležbo volivcev na referendumu. Nadalje poudarjamo, da pravica subjektov, ki lahko zahtevajo razpis referenduma, v Ustavi Republike Slovenije ni z ničemer omejena, pogojevana, ampak je zgolj predmet odločitve, ali jo udejanjiti – seveda ob vsej odgovornosti zanjo. Plačilo stroškov referenduma s strani predlagateljev bi zato pomenil poseg v pravico, ki jo imajo predlagatelji referenduma na podlagi ustave.
Ob tem je treba opozoriti tudi, da Ustava Republike Slovenije izrecno zagotavlja državljanom pravico voliti in hkrati ne zapoveduje tudi volilne dolžnosti. To pomeni, da je sestavni del svobodnega izvrševanja volilne pravice tudi pravica, da se volilni upravičenec volitev sploh ne udeleži in svoje volje sploh ne izjavi. Zato takšno njegovo ravnanje ne more biti sankcionirano in zato je svobodna volilna pravica v Sloveniji tudi kazenskopravno varovana. Kaznivo je namreč prisiljevati volivca ali nanj vplivati, da glasuje (ali ne). V procesu demokratičnega odločanja, kot ga pozna svet in tudi Slovenija, velja, da so volitve (vključno z referendumskim odločanjem) državljanska pravica, na katerih odločajo tisti, ki se jih udeležijo. Po mnenju nekaterih je neudeležba na volitvah (referendumu) izraz in pravica človekovega nezanimanja za določeno problematiko (morda za politiko nasploh) in njegova možnost, da odločitev o zastavljenem vprašanju pusti drugim.
Na ministrstvu podpiramo končni cilj, h kateremu stremi tudi vaš predlog, to je racionalizacija stroškov referenduma, ne pa načina, na katerega bi to dosegli saj prekomerno posega v ustavno pravico do referenduma. Menimo, da bodo k racionalizaciji stroškov referenduma prispevale tudi zadnje spremembe ustave, saj zakonodajnega referenduma ne morejo več predlagati poslanci, ki so bili v preteklosti najpogostejši pobudniki referendumov in iz referendumskega odločanja so izvzete izrecno določene vrste zakonov.
Glede na navedeno ministrstvo prejetega predloga ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.