Ukinitev statusa kmeta za osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Pogoje za pridobitev statusa kmeta določa 24. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/2011 in št. 58/2012; v nadaljevanju: ZKZ). Za pridobitev statusa kmeta mora fizična oseba izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:

Pri tem pa se šteje:

• da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. Ne glede na navedeno se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti tudi v primeru, če je starejši od 30 let in ima od 15. leta starosti dalje najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti (111. člen ZKZ);
• za kmetijsko dejavnost vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti;
• kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju.

Ali neka fizična oseba izpolnjuje zgoraj navedene pogoje za pridobitev statusa kmeta, ugotavlja upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. O statusu kmeta torej odloči upravna enota v upravnem postopku z izdajo odločbe.

V postopku odobritve pravnega posla s kmetijskimi zemljišči se upravna enota lahko opre na odločbo s katero se fizični osebi prizna status kmeta. Pri tem pa velja opozoriti, da zgolj odločba o priznanju statusa kmeta (še posebej, če je starejšega datuma) sama po sebi še ne pomeni, da je oseba, na katero se odločba nanaša, tudi dejansko kmet v smislu določb ZKZ. Šesti odstavek 24. člena ZKZ zato določa, da v primeru dvoma, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. Obstoj statusa kmeta pri določeni osebi v preteklosti torej ne pomeni, da ta oseba še vedno izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta, pač pa lahko upravni organ v postopku odobritve pravnega posla preveri, če takšna oseba še izpolnjuje pogoje. Z vidika pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči sprememba ZKZ v smislu nove določbe, ki bi upravne enote obvezovala k letnemu preverjanju pogojev za ohranitev statusa kmeta ni potrebna, saj je upravna enota kot prvostopni upravni organ dolžna ob obravnavi vloge za odobritev sklenjenega pravnega posla med prodajalcem in kupcem, popolno in celovito ugotoviti dejansko in pravno stanje zadeve glede prednostnega vrstnega reda predkupnih upravičencev (ki so ponudbo sprejeli) v vseh pogledih - tako glede vprašanja ali so kmetje po določbah 24. člena ZKZ, kot tudi, na katero mesto prednostnega vrstnega reda iz 23. člena se objektivno uvrščajo (kot v sodbi II U 106/2009 z dne 6. 10. 2010).