Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Solastništvo nad dokapitaliziranimi bankami

3195 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Pozdravljeni Banke državljanom denarja nikoli ne odstopijo oz. podarijo, temveč ga zgolj posodijo. Za posojen denar zaračunavajo obresti. Gre za izključno profitni posel ali "biznis". Banke državljanom ali podjetjem posojajo denar zgolj pod določenimi pogoji, oz. če pogojem ustrezajo. Čeprav v preteklosti to ni bila vedno praksa, lahko upravičeno pričakujemo, da bi morala biti v prihodnosti. To bi pomenilo, da bodo od dokapitalizacije bank profitirali predvsem tisti, ki bodo določenim bančnim pogojem ustrezali, vsi drugi pa ne, ali ne v taki meri, oz. morda le zgolj posredno prek prejemnikov posojil, v kolikor bodo ti bančna posojila vlagali ter oplemenitili v družbeno korist. Torej vsakdo v banki kredita ne more dobiti, kljub temu bomo banke dokapitalizirali vsi davkoplačevalci, neglede na to ali ustrezamo pogojem za pridobitev bančnih posojil ali ne. Zato vladi predlagam, da državljani postanemo solastniki vseh (državnih ali privatnih) bank, ki smo jih ali jih bomo dokapitalizirali (z davkoplačevalskim denarjem). To pomeni, da jih ne dokapitaliziramo zastojn oz. brezplačno, temveč, da postanemo njihovi solastniki ali partnerji na način, da bi v primeru, če bodo banke nekoč morda poslovale pozitivno, brez izgube oz. z dobičkom, ali pa bi se privatizirale pod istim ali drugim imenom pomenilo, da bi se velik del dobička posamezne banke med državljane delil, namesto da bi z njim v celoti upravljala samo dokapitalizirana banka oz. banka, ki jo bomo ali smo jo dokapitalizirali. Naposled bi to pomenilo, da bi državljani soodločili kam z morebitnim dobičkom oz. kako porabiti dobiček banke v kolikor bo ta poslovala pozitivno (recimo za odplačevanje državnega dolga). Tako bi vloga nadzornikov in lastnikov banke v odločanju o dobičku bila vzajemna in ne zgolj enostranska brez volje ali mnenja državljanov, državljanov, ki so banki sploh omogočili poslovanje oz. ponovem zagon. Pravila bi torej bila enaka v kolikor bi banko kupil ali dokapitaliziral tuji vlagatelj in bi tako bila dokapitalizirana s tujim vlaganjem in hkrati z vložkom s strani davkoplačevalcev. lp

10 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR anekdota 33 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


13. 5. 2014

Odziv Ministrstva za finance

Ministrstvo za finance kot resorno ministrstvo za področje finančnega sistema uvodoma pojasnjuje, da pravno podlago za dokapitalizacijo bank predstavlja Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12 in 63/13 – ZS-K), ki je bil sprejet konec leta 2012 z namenom sanacije bančnega sektorja.

Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank predvideva več ukrepov, ki imajo različne finančne posledice za proračun Republike Slovenije, vsem pa je skupno to, da se morajo izvajati na način, s katerim se bo zagotovila gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu.

Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11, 14/13 - popr. in 101/13; v nadaljevanju: ZJF) določa, da se sredstva za pridobitev kapitalskih naložb v bankah pridobijo iz naslova zadolževanja v skladu z obsegom zadolževanja države, določenem v letnem zakonu, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije, in ZJF ter iz prostih denarnih sredstev državnega proračuna. Tudi na podlagi ZJF je treba spoštovati načelo učinkovitosti in gospodarnosti.

Glede na to, da so se za sanacijo bančnega sistema namenila proračunska sredstva velja spomniti, da je državni proračun pomemben instrument, ki ga ima vlada na voljo pri izvajanju večletne makroekonomske politike, katere cilj je zagotavljanje stabilnih javnih financ in pospeševanje gospodarskega ter družbenega razvoja. Temeljne naloge pri upravljanju proračuna so uresničitev proračuna v okvirih in za namene, kot je bil sprejet, njegovo pravočasno in fleksibilno prilagajanje spremenjenim fiskalnim okoliščinam in uresničevanje v proračunu zastavljenih družbenih in gospodarskih ciljev.

Zaradi omejenosti proračunskih sredstev morajo uporabniki z njimi ravnati smotrno in gospodarno. S takšnimi ravnanjem prispevajo k učinkovitem izvrševanju proračuna. Res je, da sredstva v državni proračun prispevajo davkoplačevalci, vendar se ta sredstva koristijo za izpolnjevanje potreb države in njenih prebivalcev. Glede na način delovanja države in namen proračuna ter izpolnjevanje načel učinkovitosti in gospodarnosti menimo, da podaritev delnic dokapitaliziranih bank davkoplačevalcem ni primerna. Predlagana rešitev bi ogrozila delovanje državnega proračuna in s tem povezano izpolnjevanje načrtovanih družbenih in gospodarskih ciljev.

Dodatno še pojasnjujemo, da je v okviru dosedanjega postopka sanacije slovenskega bančnega sistema Republika Slovenija sprejela določene zaveze, kar je eden od pogojev, da Evropska komisija odobri državno pomoč banki. Tako se je Republika Slovenija med drugim zavezala, da bo v celoti implementirala program prestrukturiranja bank, deležnih državnih pomoči, in izvedla privatizacijo teh bank. Podaritev deležev davkoplačevalcem bi ogrozilo izpolnjevanje danih zavez, kar bi lahko pripeljalo do sankcij zoper Republiko Slovenijo. Tudi iz tega vidika predlog ni sprejemljiv.

V letošnjem letu je bil prenovljen Zakon o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14, v nadaljevanju: ZSDH), ki vzpostavlja centralizacijo upravljanja državnega premoženja. Z njim se bo namreč Slovenska odškodninska družba (SOD) preoblikovala v novo družbo, to je Slovenski državni holding (SDH), ki bo upravljala z vsemi naložbami v neposredni in posredni lasti države. Cilj zakona, ki nadomešča leta 2012 sprejeti zakon o SDH, je povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim višjih donosov in doseganje drugih strateških ciljev. Namen takšne strukture upravljanja je ločiti funkcijo države kot lastnice kapitalskih naložb od ostalih funkcij države in tako preprečiti nasprotja interesov, izkrivljanje konkurence in neenakopravno obravnavo gospodarskih družb. Zelo pomembno je tudi koncentrirano upravljanje naložb, in sicer s ciljem doseganja stabilnega lastništva, optimizacije stroškov upravljanja ter dolgoročnega maksimiranja donosnosti in vrednosti teh naložb za doseganje gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa.

Za doseganje učinkovitega upravljanja naložb, ZSDH-1 zasleduje cilj jasne razdelitve pristojnosti in odgovornosti ter omejitev korupcijskih tveganj. Vzdržno povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim višjih donosov za lastnike in zagotavljanje morebitnih drugih ciljev se bo zagotovilo s Strategijo upravljanja naložb ter sledenjem slovenskim in mednarodnim smernicam dobre prakse upravljanja naložb v državni lasti in korporativnega upravljanja na splošno. Med državne naložbe, s katerimi upravlja SOD, spadajo tudi deleži v bankah, ki se bodo z izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti še povečali. Na Ministrstvu za Finance menimo, da je takšen način upravljanja naložb učinkovitejši od predlaganega, zato predlog ni sprejemljiv.

Nenazadnje pa ne gre pozabiti, da ima poslovanje bank velik vpliv na finančno stabilnost države. Cilj finančne stabilnosti zasleduje tudi Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami), ki v 48. členu določa, da Banka Slovenije z namenom zagotavljanja varnega in skrbnega upravljanja banke presoja primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril: (i) ugleda bodočega kvalificiranega imetnika, (ii) ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati banko ali drugače vplivati na poslovanje banke, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, (iii) finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka in (iv) verjetnih posledic na upravljanje s tveganji.

Glede na povedano Ministrstvo za finance ocenjuje, da je sedanji institucionalni okvir, ki ureja lastništvo bank, ustrezen, zato ne načrtuje nadaljnjih postopkov v zvezi s predlogom.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 20. 3. 2014 | 22:37:19

Solastništvo nad dokapitaliziranimi bankami

Pozdravljeni Banke državljanov denarja nikoli ne odstopijo oz. podarijo, temveč ga zgolj posodijo. Za posojen denar zaračunavajo obresti. Gre za izključno profitni posel ali "biznis". Banke državljanom ali podjetjem posojajo denar zgolj pod določenimi pogoji, oz. če pogojem ustrezajo. Čeprav v preteklosti to ni bila vedno praksa, lahko upravičeno pričakujemo, da bi morala biti v prihodnosti. To bi pomenilo, da bodo od dokapitalizacije bank profitirali predvsem tisti, ki bodo določenim bančnim pogojem ustrezali, vsi drugi pa ne, ali ne v taki meri, oz. morda le zgolj posredno prek prejemnikov posojil, v kolikor bodo ti bančna posojila vlagali ter oplemenitili v družbeno korist. Torej vsakdo v banki kredita ne more dobiti, kljub temu bomo banke dokapitalizirali vsi davkoplačevalci, neglede na to ali ustrezamo pogojem za pridobitev bančnih posojil ali ne. Zato vladi predlagam, da državljani postanemo solastniki vseh (državnih ali privatnih) bank, ki smo jih ali jih bomo dokapitalizirali (z davkoplačevalskim denarjem). To pomeni, da jih ne dokapitaliziramo zastojn oz. brezplačno, temveč, da postanemo njihovi solastniki ali partnerji na način, da bi v primeru, če bodo banke nekoč morda poslovale pozitivno, brez izgube oz. z dobičkom, ali pa bi se privatizirale pod istim ali drugim imenom pomenilo, da bi se velik del dobička posamezne banke med državljane delil, namesto da bi z njim v celoti upravljala samo dokapitalizirana banka oz. banka, ki jo bomo ali smo jo dokapitalizirali. Naposled bi to pomenilo, da bi državljani soodločili kam z morebitnim dobičkom oz. kako porabiti dobiček banke v kolikor bo ta poslovala pozitivno (recimo za odplačevanje državnega dolga). Tako bi vloga nadzornikov in lastnikov banke v odločanju o dobičku bila vzajemna in ne zgolj enostranska brez volje ali mnenja državljanov, državljanov, ki so banki sploh omogočili poslovanje oz. ponovem zagon. Pravila bi torej bila enaka v kolikor bi banko kupil ali dokapitaliziral tuji vlagatelj in bi tako bila dokapitalizirana s tujim vlaganjem in hkrati z vložkom s strani davkoplačevalcev. lp

Komentarji