Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Linux in odprta koda za celotno javno upravo.
 
zaskrbljeni
Ogledov: 8251
Predlog ustvarjen 17.03.2014
Z odzivom organa 06.05.2014
Zadnja sprememba 14.03.2014 13:34:58

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (17)  

 Po 4 in pol letih bi ponovil moj predlog o zamenjavi plačljivih računalniških programov in sistemov z brezplačnimi in odprtokodnimi.

Kot učitelj v šoli že nekaj let uporabljam Linux in opažam, da je otrokom čisto vseeno na katerem sistemu delajo. Na telefonih uporabljajo Android, ki je le predelan Linux, na tablici ima Mac-a, na računalniku pa Windowse. Pomembno je le, da se jim pokaže kako stvar deluje.

Linux sistemi so že tako kvalitetni, da se z lahkoto kosajo s plačljivimi Windowsi ali Mac-om. V marsičem jih celo prekosajo.

Zakaj plačevati za produkte, če so podobni brezplačni?

Zakaj ljudi siliti v to, da "kradejo" (uporabljajo piratske oz. "shekane") operacijske sisteme, če nimajo denarja za nakup licence, z brezplačnimi pa "kao ne znajo delet in se jih bojijo"?

Če smo v devedesetih lahko izvedli splošno računalniško opismenjevanje (RO), lahko sedaj naredimo podobno z Linux-om in odprto kodo.

Številk ne poznam, bi pa rekel, da bi javna uprava dolgoročno privarčevala lep kupček milijonov.


Ključne besede odprtokodni sistem
Kategorija: Šolstvo


Zadnji komentarji:

bota112 | 14.05.2014 | 19:14
V odgovoru Direktorata za informatiko in e-storitve svojih odkolonilnih stališč do odprte kode niso podkrepili z nobenimi argumenti. Priporočam jim, da si preberejo svoj dokument: "Študija uvajanja odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi"!

http://bazar.coks.si/wp-content/uplo..licica_17.2.2011.pdf


Predlagam, da od odgovornih oseb zahtevamo argumentirane odgovore!
spiko | 08.05.2014 | 16:01
ne vem, če bo organ videl ampak vseeno : citiram "Velika večina aplikacij je bila razvitih ob predpostavki, da se bo izvajala v okolju z Windows operacijskim sistemom in to v času, ko odprtokodni sistemi še niso predstavljali resne alternative plačljivim rešitvam. V tej luči je zamenjava operacijskega sistema Windows z odprtokodnimi rešitvami, tudi če odmislimo veliko tveganje za povečanje stroškov lastništva, vsaj kratkoročno popolnoma neizvedljiva."

na linuksu obstaja emulator windows okolja wine ki večino windows programov poganja b.p.
Boris Oblak | 07.05.2014 | 15:12
 
Tukaj je več problemov, vendar če pogledamo, da je predagatelj učitelj v šoli, bi se zaenkrat lahko omejil samo na uporabo odprtokodnih sistemov v šolstvu. Torej v delu, kjer učenci/dijaki/študenti uporabljajo računalnik.

Verjamem, da je bistvo učenja ravno v spoznavanju. Spomnim se, da sem svoj "moped" spoznal tako, da sem motor razstavil in ga potem ponovno sestavil. Na napakah sem se potem lahko učil in primerjal teorijo s praktičnim znanjem. In verjamem, da nas je bilo veliko takih, ki smo na začetku spoznavanja razne predmete/stroje, karkoli smo pač že imeli na razpolago, razstavili in skušali ponovno sestaviti.

Prav tako je z računalništvom. Pri odprtokodnih sistemih imaš možnost vse razstaviti in ponovno sestaviti. Če le želiš. In s tem se lahko mnogo naučiš.

Prav nesmiselno se mi zudi, da se v šolah/fakultetah učijo "Visual basic", da predstavitvam pravijo "Power Point", da preglednicam pravijo "Excel", da moraš nekam poslati "Word dokument" ...

Učenci/dijaki/študentje bi morali spoznavati bistvo, to je samostojno razmišljanje in izdelavo metod, s katerimi bi prišli do rezultatov. Zato rezultat ne bi smel biti "Visual basic" program ali "Power Point" ali "Excel", pač pa program, ki opravi neko delo in da prave rezultate. Ali predstavitev, ali preglednica, ki reši zastavljeno nalogo.

Zelo zaželeno je tudi, da se privaja ljudi na uporabo prostih odprtokodnih rešitev in s tem omogoči vsem, da lahko na legalen način pridejo do programske opreme, ki jo uporabljajo doma. In ne na način kot ga je opisal že prijavitelj predloga, torej s piratiziranjem.

Pa še relpika na dele odziva pristojnega organa:
"Pri izgradnji resnih informacijskih sistemov je izredno pomembna tudi zanesljiva podpora principala, ki zmore zagotavljati redne popravke in posodobitve, kot tudi celovito tehnično podporo s certificiranimi kadri za izvajanje take podpore."

Odprtokodni sistemi imajo že po definiciji največ, najučinkovitejšo in najhitrejšo podporo, saj lahko ob napakah komuniciraš direktno z avtorjem/avtorji. Pri odprtokodnih sistemih se ne naredi tako kot pri marsikaterih zaprtokodnih (spomnimo se Digital tru64 ali HPUX ali Digital OpenVMS, ali če želite Windows XP), da preprosto nehajo obstajati. Če se pri odprtokodnih pojavi kakšen problem (recimo kot je bil Oraclov nakup Sun-a, ko je s tem kupil tudi Open Office), se najde takoj druga skupina, ki nadaljuje odprtokodni sistem (primer je recimo Libre Office).

"V vsakem primeru pa lahko ocenimo, da se tudi v gospodarstvu, ki je neprimerno bolj izpostavljeno tržnim zakonitostim in imperativu po zmanjševanju stroškov, ne odločajo za množično uporabo odprtokodnih sistemov, kot bi bilo smiselno, če bi njihovo uvajanje v resnici prinašalo tako velike prihranke."

Tudi s to trditvijo se ne morem strinjati. Naj kot primer navedem Oracle, ki ima najbolj razširjeno podatkovno zbirko. Sami si razvoj preselili na GNU/linux, njihove rešitve (Exadata, OracleVM, Oracle Linux) temeljijo izključno na linux OS. V gospodarstvu večino Oracle postavitev predstavljajo linux OS. (tukaj ne govorim o odjemalcih, pač pa o podatkovnih strežnikih).

Tega bi lahko našteval še in še. Zato se s takim odzivom pristojnega organa ne morem strinjati in podpiram predlog predlagatelja. Naj se vsaj v šolah uporabljajo odprtokodne rešitve in se s tem prepusti možnost izbire učencem/dijakom/študentom ter s tem vzpodbuja njihova samoiniciativnost in kreativnost, ki sta najpomembnejša pogoja za uspeh v življenju, ki je pred njimi.
peter i | 03.04.2014 | 14:07
 
politiki in z njimi povezana javna uprava pač zelo radi trošijo naš denar da si kopujejo vedno nove računalnike,telefone in tablice,zakaj bi se odrekli nečemu kar dobijo dobesedno zastonj na naš račun oni tega ne bodo storili nikoli saj se jim gre samo za lastne riti.
Domen Kožar | 21.03.2014 | 16:09
In še posledice vendor lock-in produktov v ameriki: http://gizmodo.com/how-much-micr..;data-1548308627
naivnež | 19.03.2014 | 15:58
Podpiram predlog - in istočasno predlagam, naj ustrazni državni organ pojasni, zakaj se tako otepa prehoda na odprto kodo. Pa ja ni vmes res kakšna provizija?
Matej Matej | 19.03.2014 | 11:49
Poglejte primere dobrih praks iz tujine in članki na podobno temo:

Kanarski otoki prestopili na Linux in prihranili:
https://slo-tech.com/novice/t602405

Münchenski projekt Linux končan:
https://slo-tech.com/novice/t591971

München z migracijo na Linux privarčeval štiri milijone evrov:
https://slo-tech.com/novice/t512577

Britanska vlada razmišlja o prehodu na OpenOffice:
https://slo-tech.com/novice/t598410

Hrvaška javna uprava je začela prehod na odprokodne rešitve:
https://slo-tech.com/novice/t596590

Odprta koda v javni upravi, tri leta kasneje (poročilo):
https://slo-tech.com/novice/t596514

"Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi.":
https://slo-tech.com/clanki/10018/
bombon | 19.03.2014 | 11:18
Se popolnoma strinjam s predlogom, ampak se bojim da pri nas prevladuje interes nekaterih da se obdrži sedanje stanje.
Pogovori o zamenjavi lastniškega softvera za odprtoodnega se pri nas začnejo vedno ko se izteka pogodba z microsoftom, z namenom pridobitve popusta za naslednje obdobje; nato se opravi primerjava med odprtokodnim in lastniškim softvarom za krajše obdobje in posledično zmaga microsoft.

Kot prvo bi bilo potrebno opravit študijo prehoda na odprtokodno programsko opremo za daljše obdobje (ki vključuje izobraževanje in večkratno menjavo licence).
Potem bi bilo treba pričeti z uvajanjem odprte kode postopno (na lokalni in državni ravni) - najprej npr. poštni odjemalci (npr. thunderbird), brskalniki (npr. firefox, chrome), pisarniški programi (npr. libreoffice), serverji ter druga programska oprema, pozneje pa postopoma menjavati tudi operacijske sisteme.
Ob menjavah bi bilo treba izobraziti/zaposliti sposobne administratorje, organizirati tečaje za zaposlene, v razpisana delovna mesta javne uprave pa bi obvezno bilo treba dodati pogoj znanja uporabe odprtokodne programske opreme.
Predvsem pa se je potrebno naučiti iz tujih izkušenj, kjer prehod na odprto kodo ni bil gladek in njihove napake upoštevati.
DavidS | 19.03.2014 | 15:57
2 ali 3 leta nazaj je moj sosed odprl popoldanski s.p.. Ker ga je bilo strah kakšne kontrole, je hotel za poslovne namene imeti 100% legalen računalnik, prepričal sem ga, da poskusi z Linuxom preden odšteje 200 ali 300 EUR za Windows+Office. Namestil sem mu Ubuntu, Firefox in OpenOffice. Drugega ne uporablja in ne potrebuje, enako kot 99% javnih uslužbencev.
Usposabljanje je trajalo 5 minut. Njegov komentar: to je isto kot Windows, samo malo drugače je oblikovano in razporejeno.

Gospod je star skoraj 60 let in je računalniško tako pismen, kot pač večina 60-letnikov.

Prav smešno se mi zdi, ko se ob teh debatah tako povdarja izobraževanja za ta prehod, pa uvajanja, pa administratorje, pa vse stroške, povezane s tem.
Če povprečnega pisarniškega delavca z Win+MSOffice prestaviš na Linux+OOffice, mu zgolj pokažeš, kako izgledajo nove ikone, in dela normalno dalje, brez usposabljanja. 
Niko Makovecki | 19.03.2014 | 10:17
Podpiram pobudo! Pri odprti kodi gre za nov poslovni model. Namesto plačevanja licenc plačujemo le dodatne storitve (ali pa nič) - te pa lahko izvajajo tudi domača podjetja. Torej se da od odprte kode tudi živeti. 
Odprta koda sili tudi v odprte standarde in povezljivost sistemov s tem pa dobimo tudi dosti boljše obvladovanje lastnih sistemov in podatkov. S prehodom na odprto kodo in odprte standarde pa dobimo svobodo, da se lahko sami odločimo, ali bomo uporabljali Linux in prosto programsko opremo ali pa bomo uporabljali licenčno programsko opremo. 
Da ne omenjam, da v odprti kodi ni prisiljevanja po prehodu na novo verzijo programa za katero je treba spet plačati, usposabljati ljudi itd. 
Ena od glavnih ugotovitev v Münchnu je bila, da so šele s prehodom na odprto kodo dobili pregled nad vsem kar uporabljajo, izvedli so konsolidacijo sistemov in končno so lahko začeli učinkovito upravljati svoje sisteme. Dobili pa so tudi svobodo in neodvisnost od posameznih dobaviteljev programske opreme. 
Sicer pa se popolnoma strinjam z Juretom Repincem. 
Mimogrede, pri svojem delu na SAP administraciji uspešno uporabljam Linux na svoji postaji. Zelo redko, pri specifičnih opravilih,  moram poseči po Windows okolju, pa gre za zelo zahtevno poslovno okolje. 
Sicer pa sem našel pojasnitev osnovnih dejstev v članku "ODPRTA KODA – NE V CENI, V UPORABNI VREDNOSTI JE BISTVO!" na povezavi: http://home.izum.si/COBISS/OZ/2010_1-2/html/clanek_02.html
Marko B | 19.03.2014 | 09:57
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Matic Urbanija | 19.03.2014 | 08:47
Predvsem licenčnine so nepotreben strošek. Linux zelo lepo deluje v javni upravi, kar so dokazali v Münchnu, prav tako pa v francoski policiji. Oboji so prišparali kar lep kupček denarja.

Pa ne gre samo za denar. Gre tudi za razloge, ki jih je navedel Jure Repinc. 

Osebno že nekaj let uporabljam samo linux in ga ne zamenjam za noben windows. :)
Viljem Minoski | 18.03.2014 | 12:43
 
Podpiram predlog. Sredstva namenjena za licenčnie se naj namenijo za izobraževanje.
d00m | 18.03.2014 | 12:35
Linux je danes uporabniku že tako prijazen, da ga lahko uporablja vsak. Čudi me, da javna naročila dajejo plačljivim ponudbam prednost pred brezplačnim. Raziskati zakaj je tako, bi bila že nova naloga za KPK.
Jure Repinc | 18.03.2014 | 08:54
 
Podpiram. In ne gre se samo za privarčevan denar ampak tudi za digitalno svobodo in nodvisnost, transparentnost in participativnost. Spodobi se tudi, da so stvari, ki jih plačamo z davkoplačevalskim denarjem, na konci čimbolj na voljo državljanom, kar je pri programski opremi mogoč le z odprtokodno in svobodno programsko opremo, ki jo potem lahko vsi državljani lahko svobodno kopiramo, proučujemo in spreminjamo naprej.

Več pa tu:
http://www.gnu.org/education/education.html
http://www.gnu.org/philosophy/government..ee-software.html
vsevem | 18.03.2014 | 07:26
 
Podpiram to vizijo, se pa bojim, da odločajo tisti, ki imajo provizijo.