1. 4. 2014
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ministrstvo uvodoma pojasnjuje, da veljavni Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/2014-UPB8, v nadaljevanju: ZFPPIPP) v drugem odstavku 108. člena določa pogoje, ki jih mora kumulativno izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja) in so naslednji:
da je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in ima aktivno znanje slovenskega jezika, da je oseba poslovno sposobna in ima splošno zdravstveno zmožnost, da ima najmanj visoko šolsko izobrazbo prve stopnje ali enakovredno izobrazbo v tujini, priznano v skladu z zakonom primerljivo izobrazbo, pridobljeno v tujini, nostrificirano, priznano ali ovrednoteno v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja, ali dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s strokovno izobrazbo iz tretje točke citiranega odstavka, da ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka 102. člena ZFPPIPP za najnižjo zavarovalno vsoto 500.000 evrov v posameznem letu, da je oseba opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja, da je oseba vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije, da je ministru, pristojnem za pravosodje, dala izjavo, da bo vestno in odgovorno opravljala svoje pristojnosti in naloge upravitelja ter si v vsakem postopku zaradi insolventnosti, v katerem bo imenovana, prizadevala za kar najhitrejše končanje postopka in čim ugodnejše poplačilo upnikov. Na podlagi 107. člena ZFPPIPP minister, pristojen za pravosodje, pred izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, pridobi mnenje komisije o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije. Komisija je svetovalni organ ministra in jo sestavljajo: dva neodvisna strokovnjaka za insolventno pravo, dva sodnika, ki sodita v postopkih zaradi insolventnosti, in predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje.
Glede konkretnega predloga št. 5699-99: prepoved opravljanja funkcije stečajnega upravitelja, s katerim predlagatelj predlaga »da stečajni upravitelj ne more biti tisti, ki je deloval tako, da je kot lastnik, solastnik, ali vodilna oseba v podjetjih ali v nadzornih svetih pripomogel k stečajnim postopkom podjetij in bil kako drugače povezan s stečajnimi postopki« ministrstvo pojasnjuje, da veljavna zakonodaja za te primere ne določa posebnih pogojev ali razlogov za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja in pojasnjujemo, da je primerljivo ureditev (sicer ne za upravitelje, so pa upravitelji tisti, ki namesto dotedanjega poslovodstva po 97. členu ZFPPIPP zastopajo stečajnega dolžnika in vodijo njegove posle) vseboval 10.a člena ZGD-1, ki je določal, da ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe ne more biti, kdor je član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Ustavno sodišče je v odločbi, št.U-I-311/11-16, z dne 25. 4. 2013, s katero so bili med drugim razveljavljeni tudi prvi do četrti odstavek 10.a člena ZGD-1 v delu 20. točke obrazložitve med drugim zapisalo:
»Skrb za integriteto poslovnega okolja, ki se kaže tudi z varstvom upnikov in drugih oseb, zahteva, naj se iz poslovnega okolja izločijo posamezniki, ki so s svojim (protipravnim) ravnanjem pokazali, da niso vredni ali sposobni, da sodelujejo pri gospodarskem podjemu, ker lahko ogrozijo upnike in druge osebe, zlasti delavce. To ne pomeni, da je mogoče posameznika izločiti že zaradi vsake poslovne odločitve, ki se izkaže za slabo in premalo premišljeno. Tako stališče bi pomenilo zanikanje obstoja podjetniškega tveganja neuspeha, ki je per se del gospodarskega poslovanja. Pomeni pa, da je treba izločiti tiste, ki so s svojim ravnanjem pokazali, da so poslovno nepošteni, ker npr. ne spoštujejo predpisov, oškodujejo upnike, zlorabljajo družbo in njeno premoženje, potvarjajo poslovne knjige itd. S tem, ko je zakonodajalec sprejel ureditev, po kateri je mogoče osebam, ki so s svojim ravnanjem prispevale k postopku zaradi insolventnosti ali ga povzročile, za določen čas prepovedati opravljanje te funkcije, je torej zasledoval javno korist. Vprašanje pa je, ali je teža posledic te omejitve v pravico do svobodne gospodarske pobude sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi te omejitve nastale.«
Zgolj objektivno dejstvo, da je oseba bila član poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, samo po sebi še ne bi smela biti sankcija (ovira), da taka oseba ob izpolnjevanju vseh ostalih zakonskih pogojev ne more pridobiti dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja. Obstajati bi moral dodaten subjektivni očitek (npr. da oseba ni ravnala z dolžno skrbnostjo – primeroma profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke, ni spoštovala predpisov ali je na primer oškodovala upnike, zlorabljala družbo in njeno premoženje, potvarjala poslovne knjige, povzročila stečaj z goljufijo ali nevestnim poslovanjem in bila obsojena za eno od takih kaznivih dejanj - kot je to že določeno v ZFPPIPP in obrazloženo v nadaljevanju).
V tem kontekstu je pomemben pogoj iz 7. točke drugega odstavka 108. člena ZFPPIPP, da je oseba vredna javnega zaupanja, in sicer v tistem delu naslednjega, tretjega odstavka 108. člena ZFPPIPP, ki določa, da tega pogoja ne izpolnjuje tisti posameznik, za katerega je na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da funkcije upravitelja ne bo opravljal strokovno, pošteno in vestno, ali kdor je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence. Gre za vnaprej sicer deloma nedoločen pravni pojem, ki ga je potrebno napolniti glede na okoliščine v vsakem posamičnem primeru in posledično pomeni, da neizpolnjevanje tega pogoja (v celotni njegovi vsebini po tretjem odstavku 108. člena) lahko pomeni kot eden izmed razlogov, da minister zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - torej tudi iz razlogov, "ker je kandidat za upravitelja podjetje spravil v stečaj", kot predlaga predlagatelj na portalu "predlagam.vladi.si", in je bil za tako dejanje pravnomočno obsojen.