Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Pomoč lastnikom gozdov po žledolomu
 
Vapranca
Ogledov: 391
Predlog poslan 20.02.2014
Z odzivom organa 25.03.2014
Zadnja sprememba 18.02.2014 17:13:19

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (1)  

Predlagam konkretno pomoč lastnikom gozdov prizadetih v žledolomu tako, da ministrstvo za kmetijstvo odobri in plača izobraževanje vsem zainteresiranim za varno delo v gozdu s traktorjem, vitlom, žičnico in motorno žago. Prav tako pa poišče sredstva za subvencioniranje obrestne mere za kredite namenjene nakupu in vzdrževanju gozdarske opreme. V situaciji, ko ima posamezni kmet s katastrskim dohodkom do 1000 evrov v svojem gozdu uničeno do 1000 m3 lesa, ter se mora odločiti za najem podjetja  za posek in spravilo, ker sam in njegova družina ni zdravstveno sposobna izvesti v doglednem času tega dela, je nujno potrebno povečati število profesionalnih sekačev, kar pomeni ustrezno usposobljenih, da ne bodo puščali svojih življenj v naših gozdovih. Verjemite ne želim ponovno poslušati zgodb o ozaveščanju itd., ter tujih delavcih, ki s slabo opremo za malo denarja sekajo naše žledolome. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih dovolj fizično in zdravstveno sposobnih mladih moških, ki nimajo ustreznih znanj, le željo da bi delali. Konkretna ponudba znancu za 1000m3 uničenega gozda je bila 10,00 evrov za 1m3 posekanega in spravljenega lesa. Ta mladi lastnik v svojem življenju iz svojega gozda ne bo dobil niti evra več. To ni zakon trga ampak kanibalizem, saj kmet ne more obnavljati svoje kmetije, če nima banke (gozda) za pomoč v slabih letinah in naravnih nesrečah. Torej je potrebno storiti konkretne korake, da bo les pospravljen, sekači živi in plačani, kmet pa bo vsaj nekaj iztržil za podrto drevje.


Ključne besede
Kategorija: Davki in finance


Zadnji komentarji:

Ivan Peter Benko | 21.02.2014 | 20:04
Prav je, da se pomaga oškodovanim. Škoda v gozdovih ima dolgoročni značaj, temu primerna naj bi bila tudi pomoč. Prirast lesa in sečnja na tej osnovi sta funkcijsko povezana, kar pomeni, da mora kmet kriti stroške za odstranjevanje poškodovanega drevja in se vrsto let odpovedati sečnji. Škoda naj bi se zato temu primerno razporedila.