Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sanacija daljnovodov

3374 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Zaradi ponavljajočih naravnih ujem, kot je žled, ki smo mu ravnokar priča v neverjetnih razsežnostih, predlagam, da vlada svojo in morebitno tujo pomoč nudi v obliki subvencij elektrodistribucijskim podjetjem za izgradnjo podzemnih električnih vodov, kjer je to mogoče. S tem se bomo izognili morebitni bodoči škodi, ker smo vedno pogosteje priča neprijetnim presenečenjem, ki nam jih kaže narava. S to pomočjo mislim razliko v ceni podzemnih in nadzemnih vodov, ki je bila do sedaj razlog za cenejšo izvedbo z daljnovodi.

11 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR C cbrf7 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 4. 2014

Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor

Elektroenergetski sistem obsega več omrežij, ki se ločijo po napetosti:

  • nizkonapetostno omrežje (400 V oz 230 V) - NN
  • srednejnapetostna omrežja (10 kV, 20 kV in 35 kV) - SN,
  • visokonapetostna omrežja (110 kV, 220 kV in 400 kV) - VN.

Nizkonapetostna omrežja so večji del že pod zemljo. Kjer niso pod zemljo, so običajno v t.i. samonosilnih kabelskih snopih, torej nad zemljo, a v kablu. Izredno redka so prostozračna NN omrežja, to so tista z golimi vodniki, ki gredo od hiše na hišo. NN omrežje se sistematično kablira, kolikor še ni pod zemljo, bo tam kmalu.

Tudi SN omrežja so v veliki meri že pod zemljo. Ta omrežja se sistematično prestavljalo pod zemljo, predvsem v naseljih. Stroški kabliranja tu niso tako veliki, da ne bi odtehtali prednosti, ki jih prinaša vkopanost v zemljo.

Kabliranje VN omrežij pa je zelo drago. Pri 110 kV omrežju je najnižji pribitek na ceno 30% v primerjavi s prostozračnimi vodi, a v večini primerov gre za veliko višje podražitve, tja do nekaj sto odstotkov. Pri 220 kV je pribitek še višji, 400 kV kablovodi pa so lahko tudi več kot desetkrat dražji od prostozračnega daljnovoda, pa še cela vrsta dodatnih tehničnih težav se lahko pojavi.

Kabliranje NN in SN omrežja se izvaja postopoma in sistematično. Novogradnje se izvajajo v kabelski izvedbi, obstoječi vodi se nadomeščajo s kabli postopoma, kot dopuščajo razpoložljiva sredstva.

Če bi vse še dobro delujoče prostozračne vode takoj nadomestili s kabelskimi, bi to bilo izjemno drago, stroške pa bi plačali uporabniki omrežja. Še več bi stalo, če bi poskusili pokabliti VN omrežje. Slovenski odjemalci in industrija si ne morejo privoščiti tako razkošnega omrežja.

Predlog, da naj ta strošek s subvencijo pokrije Vlada, ne bi stroškov kabliranja v ničemer zmanjšal. Vlada lahko denar vzame le iz proračuna, tja pa pride z davki od davkoplačevalcev in podjetij. Ponovno lahko zgolj ugotovimo, da si niti državljani niti slovenska podjetja ne morejo plačati tako dragega omrežja.

Zato VN omrežij ne pokabljujemo, razen v izjemnih primerih.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 5. 2. 2014 | 23:11:12

Sanacija daljnovodov

Zaradi ponavljajočih naravnih ujem, kot je žled, ki smo mu ravnokar priča v neverjetnih razsežnostih, predlagam, da vlada svojo in morebitno tujo pomoč nudi v obliki subvencij elektrodistribucijskim podjetjem za izgradnjo podzemnih električnih vodov, kjer je to mogoče. S tem se bomo izognili morebitni bodoči škodi, ker smo vedno pogosteje priča neprijetnim presenečenjem, ki nam jih kaže narava. S to pomočjo mislim razliko v ceni podzemnih in nadzemnih vodov, ki je bila do sedaj razlog za cenejšo izvedbo z daljnovodi.

Komentarji