Ponovna uvedba SDK v novi obliki

6190 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Spoštovani,

zadnjih nekaj let zelo pogrešam bivšo SDK (Služba državnega knjigovodstva, za mlajše generacije - SDK je bil državni finančni policaj, pri katerem so imela vsa podjetja odprt račun in ves promet je potekal preko tega računa). SDK je Slovenija ukinila 1994 in je nalogo upravljanja z računi pravnih oseb preselila na APP (Agencijo RS za plačilni promet, na kratko) in naprej na banke, nadzor nad plačilno disciplino je izpustila, preostanek dolžnosti pa porazdelila med DURS in takratno APP in kasneje na novo nastali AJPES.

Posledica razpustitve SDK kot vrhovnega finančnega policaja je bila kopica novih možnosti mahinacij, podjetja so lahko začela zamujati s plačili, fiktivne bilance in by-pass podjetja so imela tako odprto pot do ekonomsko-finančne situacije, kot smo ji priča dandanes. Nedopustno je, da finančni minister na vprašanje, koliko je dolžnikov, ki nimajo poravnanih obveznosti v roku plačila in kolikšen je znesek teh neplačanih računov odgovori, da tega podatka nima nihče v Sloveniji. Ma kaj nedopustno, to stanje nekje med katastrofo in sabotažo! Bivša SDK je imela vsak trenutek vse te podatke na voljo in ne samo to - SDK je ukrepala zelo ažurno in redki so si privoščili zamudo plačila več kot 7 dni!

Danes pa imamo ogromne luknje v financah, graben 4+ milijard iz naslova slabih kreditov in financiranj je le en del te praznine. Prepričan sem, da če bi danes vsi želeli poravnati vse svoje dolgove vsem upnikom, bi zmanjkalo precej več, kot le te 4 milijarde. In gre potlej v stečaj ena naša banka, Vlada cinca med prepustitvijo dolgov na ramenih banke in poravnavi iz proračuna (kar je popoln nesmisel - le kateri dober gospodar bi dal propadli banki več 10 milijonov za zgrešena posojila in naložbe?!) in na koncu zmaga EN SAM LOBIST, ki je nekje med svetniki in poslanci precej domač in ki ima na tej banki okoli 1 milijon depozita, država pa v primeru stečaja jamči le za vloge do 100.000 eur....in zlobira, ta EN TIP, da DZ sprejme odločitev o pokritju dolgov banke iz proračuna. Haloooo???!!!

Skratka, brez nadzora v smislu finančne policije SDK, ki mora imeti vpogled in učinek na vse bančne račune pravnih oseb, bo kakršenkoli ukrep reševanja finančne krize v Sloveniji bolj kot ne brezploden. Zato mora Slovenija TAKOJ uzakoniti nadzorni organ z izvršilno funkcijo, ki bo (ne takoj, ker to bi bila spet katastrofa) POČASI začel pritiskati na neplačnike in slabe plačnike in bo pač tiste, ki niso ekonomsko dostojni, da tako rečem, počasi pomikal bodisi proti plačilni disciplini ali pa pač v stečaj. Drugače ne gre.

Državna podjetja bodo potlej povsem drugače razmišljala o pujsasto nemarno visokih nagradah in odpravninah, ker bodo pač prisiljena NAJPREJ razčistiti s svojimi neplačniki in lastno finančno šalabastiko, ko bodo pa poslovala pozitivno in stabilno, pa naj si zaradi mene delijo milijone.

Odgovor

18. 3. 2014

Odziv Ministrstva za finance

V Republiki Sloveniji smo imeli nekaj let dve službi davčnega nadzora, ki sta skrbeli za pobiranje in nadzor nad izvajanjem davčnih obveznosti in sta imeli različen sistem delovanja, organiziranosti in odgovornosti, in sicer:

Republiška uprava za javne prihodke (v nadaljevanju: RUJP), katere naloge so bile vezane na obdavčitev, pobiranje, izterjavo in nadziranje davkov fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov,
Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju: APPNI, ki je leta 1994 prevzela pravno nasledstvo SDK, in je bila pristojna za pravne osebe).

Hitro rastoče število davčnih zavezancev in vedno večja nedisciplina pa je narekovalo vzpostavitev enotne davčne službe. Državni zbor je 20. marca 1996 sprejel Zakon o davčni službi. Z združitvijo APPNI in RUJP imamo v Sloveniji od 1. julija 1996 Davčno upravo Republike Slovenije, ki opravlja naloge davčne službe. Na področju davčnega nadziranja so aktivnosti usmerjene v učinkovito odkrivanje in preprečevanje neizpolnjevanja davčnih obveznosti, davčnih utaj in sive ekonomije ter v izboljšanje ravni izpolnjevanja davčnih obveznosti z uporabo ustreznih sankcij.

Nadaljnje spremembe na področju pobiranja obveznih dajatev prinaša Predlog zakona o finančni upravi, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru Republike Slovenije. Predlog zakona predvideva združitev carinske in davčne službe ter ustanovitev finančne uprave. Sodobno organizirana finančna uprava si bo prizadevala za zakonito, strokovno, politično nevtralno, odprto, pregledno in učinkovito delovanje. Pričakovani učinki združitve so zmanjšanje administrativnih ovir za zavezance, poenotenje inšpekcijskih pregledov, vzpostavitev skupnih zbirk podatkov, kar bo omogočilo celovito in kakovostno obravnavo zavezancev, boljša organiziranost skupnega organa in učinkovitejše organiziranje dela.

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu zapoveduje svobodno izbiro ponudnika plačilnih storitev. Ureditev, ki bi od poslovnih subjektov zahtevala, da imajo plačilni (transakcijski) račun odprt le pri pravni osebi, ki deluje na podlagi javnega pooblastila, bi bila v nasprotju s pravnim redom Evropske unije. Plačilni promet, kot ga ureja Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, opravljanje plačilnih transakcij opredeli kot civilno pravno razmerje (mandat med banko in komitentom), brez elementov javnega pooblastila. Banka in imetnik računa nista en drugemu nadrejena ali podrejena. Njun odnos je vzpostavljen na podlagi pogodbe, ki jo podpišeta kot enakovredni stranki, in ne na podlagi zakonske odločbe. Banka tako lahko transakcijo izvede le, če jo za izvedbo (s točno določenega računa) pooblasti dajatelj naloga. Banka nima pregleda nad vsemi računi dolžnika, saj ima le ta lahko več računov pri več (tudi tujih) bankah.

Z namenom odprave plačilne nediscipline je bil sprejet Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki določa najdaljše plačilne roke, povrnitev stroškov izterjave, obvezni večstranski pobot, izvršnico, določil nadzorni organ v zvezi z obveznim pobotom, itd. Poleg ZPreZP-1 so bili v zadnjih letih z namenom izboljšanja plačilne discipline spremenjeni tudi številni drugi predpisi, npr.:

Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki zasleduje cilj učinkovite izvršbe,
Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, ki je poenostavil unovčevanje domiciliranih menic in
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki določa obveznosti poslovodstva, upravljanje tveganj in odškodninsko odgovornost članov poslovodstva.

Glede na navedeno menimo, da predlog ni sprejemljiv.

Priloge:

Uradni odgovor Ministrstva za finance

Komentarji

z znalček 6. 2. 2014 | 10:28

SDK ni imela podatkov o fakturah in zamudah s plačili. Imela je samo podatke o stanjih na računih in blokadah. Podjetja so imela dejansko še vedno račune pri bankah, čeprav so poslovala preko SDK. SDK je vedel, pri kateri banki je odprt račun vsakega podjetja in kakšno je stanje.

Predlog je malo problematičen, ker plačilni promet urejajo direktive EU. Morda bi se vseeno dalo vmes stlačiti tudi vlogo, kot jo je imela SDK:
- I Ivan Peter Benko 15. 2. 2014 | 11:38
  
  Razlaga o računih je drugačna. Podjetja so imela samo en račun v domači valuti pri SDK. Imela so le pogodbe z bankami, ki so jim s pogodbo omogočile vštevanje stanja na računu v potencijal banke. Poslovanj v domači valuti je potekalo samo preko žiro računa v SDK.
o opazovalka 6. 2. 2014 | 03:47

geniji so ukinili SDK in delavske knjižice in ljudje bodo imeli veliko težav ko bodo čez 20 ali 40 let dokazovali delovno dobo. Računalniki se tudi pokvarijo, podatki napačno vpišejo, firme propadejo, prispevki niso plačani. Obvezno bi morali poleg SDK z zakonom ponovno uvesti delavske knjižice. (Pred leti so podatke shranjevali na mikročitalce, vendar jih sedaj skoraj nihče ne zna več prebrati, ker nima opreme za branje).
- D DavidS 6. 2. 2014 | 08:29
  
  Če koga skrbi dokazovanje delovne dobe, si lahko preprosto hrani vse plačilne liste, pa ne bo problemov.
  
  Drugače pa je verjetnost, da se bodo izgubili elektronski podatki o zaposlitvah veliko manjša, kot verjetnost,da se bo izgubila knjižica v fizični obliki.
  
  Pa tudi sicer vam ob izgudi vseh podatkov knjižica le omejeno koristi. Z njo bi lahko izkazali le delovno dobo....na osnovi česa vam bodo pa izračunali višino pokojnine?
p pravica_ljudem 5. 2. 2014 | 13:39

"nadzor nad plačilno disciplino je izpustila"

Več kot očitno.
J Janez Korošec 5. 2. 2014 | 13:35

To je prava beseda, davki in plače preko SDK ostalo preko komercialnih Bank.

V Sloveniji rabimo samo dve domači in 4 tuje Banke !
J Jure Pogačnik 5. 2. 2014 | 12:12

Andrej, tudi jaz pogrešam SDK, edinstveni dosežek slovenske pameti. Pod kakršnokoli pretvezo so SDK ukinili, so naredili veliko škode. Je pa slovenska odcepitev itak povzročila lepljenje rešitev iz različnih konceptov, ki ne gredo skupaj, zato imamo sedaj kot pravi Makarovičeva, skropucalo od države.
v vroni13 1. 2. 2014 | 10:20

Strinjam se s predlogom.

Te inštitucije sploh ne bi smeli ukinit!Pa bi sedaj bili država,ki je v samostojnosti zacvetela!

Tako,pa smo država peščice nenormalno bogatih(za katere je vprašanje časa,kdaj bodo po zaporih) in večinskega dela revežev!

Imam vprašanje,za tiste ,ki imajo več kot milion eurov NEPOŠTENO PRIDOBLJENEGA DENARJA: Ste res svobodni ali ste ujetniki svojega pohlepa in še naprej nezadovoljni sami s sabo in s svojim življenjem?

TISTIM,KI STE POŠTENO PRIDOBILI SVOJE PREMOŽENJE PA VSE POHVALE!

Dodala bi še,da je za takšno situacijo kriva POLITIKA DRŽAVE!TAKO,DA BI BILO PRAV,DA SE ZA VSE,KI SO BILI V SLUŽBI POLITIKE,OD NASTANKA DRŽAVE,DO DANES,PA NAJ SI BODO TO PREDSEDNIKI,ALI OSTALI,NA VODILNIH DELOVNIH MESTIH V JAVNI UPRAVI,IZVEDEJO PREISKAVE IZ STRANI NPU!
D DavidS 31. 1. 2014 | 15:17

Nobena agencija ne more imeti nadzora nad zamudami pri plačilih, če nima podatkov o vseh izdanih fakturah in njihovih datumih zapadlosti.

Dvomim, da je nekdanja SDK imela bazo vseh izdanih faktur, da je lahko zagotavljala plačilno disciplino....in popolnoma jasno je, da nihče v državi trenutno nima pregleda nad tem, koliko je zamud pri plačilih, glede na to, da ne obstaja noben centralni register izdanih računov. Tudi če bi vzpostavili centralni register plačilnega prometa, tega podatka še zmeraj ne bi imeli.
- Andrej Pirman 2. 2. 2014 | 19:10
  
  Pozdravljen David,
  
  hvala za komentar, vendar bi se na tem mestu distanciral od razprave o tem, kaj je in kaj ni bila SDK. NE trdim, da sem 100% natančno povzel njeno vlogo, defintivno pa je poudarek na mojem predlogu, ki JE izvedljiv.
  
  Centralni ragister izdanih faktur?
  
  Čeprav po moje utopično, vendar popolnoma realno izvedljivo. Kako pa razrnorazni privat registri (recimo, PIRS, Bonitete...) pridejo do podatkov o plačilni disciplini? Samo tako, da imajo kar obsežno bazo podjetij, ki jim ažurno poročajo o izdanih fakturah in in prejetih plačilih. Samo v plan bi bilo treba to dat, namreč obvezno poročanje, ki naj se uvede v, recimo, 2 letih, pa bi bilo. Programerji računovodskih aplikacij bi se z veseljem prilagodili, saj bi to za njih pomenilo nov zaslužek, ta nova "finančna policija" alias bivši SDK naj predpiše format za elektronsko poročanje in to je to. Saj smo 2014, precej daleč od kamene dobe...
- D DavidS 2. 2. 2014 | 20:44
  
  Za začetek, vi ste za podporo svojega predloga navedli bivšo SDK....agencijo, o kateri očitno nimate pojma.
  
  Ne vem, od kod jemlje podatke PIRS (ali drugi zasebni portali). Vsekakor jih ne dobi od podjetij, saj mu nobeno podjetje ne bo prostovoljno poročalo o svojih zamudah pri plačilih, poročanje o tujih zamudah pa bi bilo zelo sporno. Kvečjemu lahko ocenjujejo boniteto na podlagi javno dostopnih podatkov, kot so stečaji, prisilne poravnave, blokade TRR in podobno....
  
  Z uvedbo obveznega poročanja o vseh fakturah bi naredili dodatno breme gospodarstvu, ki se že tako utaplja v administrativnih stroških in davkih. Zadeva ni tako preprosta, kot si mislite. Kako naj banka ve, čemu je bilo namenjeno določeno nakazilo enega podjetja drugemu? Je šlo za plačilo računa? Avans? Posojilo? Pogodbeno kazen? Pomoto?
  
  Vse skupaj še zdaleč ni tako preprosto, kot si predstavljate.....in cilj nikakor ne opravičuje vseh težav in stroškov, ki bi s tem nastali. S tem namreč ne bi dosegli nič drugega, kot pač dobili podatek "31.1.2014 so slovenska podjetja zamujala z 3,14mrd EUR plačil računov".
  
  Za poravnavo tega, kar se poravnati da, pa že imamo obvezni večstranski pobot, kamor so podjetja dolžna prijaviti vse prejete fakture, kjer zamujajo pri plačilih (z določenimi izjemami, seveda).
  
  Je pa res, da bi vzdrževalci poslovne programske opreme nekaj zaslužili, seveda. Na račun gospodarstva. Ne vem, če bi temu ravno rekel "super".

Ponovna uvedba SDK v novi obliki

Odgovor

Priloge:

Komentarji

Registracija

Registracija