Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Davek na kemične izpuste iz letal
 
Marjan Bizilj
Ogledov: 1426
Predlog poslan 19.12.2013
Z odzivom organa 11.02.2014
Zadnja sprememba 18.12.2013 16:08:26

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (8)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 11.02.2014

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Sledi letal, ki jih pogosto opazimo na nebu, so posledica običajne kondenzacije vodne pare iz letalskega izpuha. Takšnim sledem smo priča že odkar obstaja reaktivni potniški promet. Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce, ki nastanejo pri zgorevanju običajnega goriva, in vodno paro, se pomeša med hladnejši okoliški zrak. Ko se z dodatno vlago in delci obogatena mešanica zraka dovolj ohladi, se na delcih tvorijo drobne vodne kapljice ali kristali, kar opazimo kot sledi letal. Za njihov nastanek niso potrebne dodatne kemikalije, dovolj je vlaga in delci iz običajnega letalskega izpuha. Bolj kot je vlažen zunanji zrak, v katerem sledi nastanejo, dlje časa le-te vztrajajo, se širijo in se počasneje razkrojijo. Vzrok za to, da so ob določenih dnevih sledi letal bolj vidne, spet drugič pa hitro izginjajo, je zgolj v različnih lastnostih zračnih mas, skozi katere leti letalo. Tako včasih vidimo, da so sledi (bele črte) zelo tanke in izginejo že kmalu za letalom, spet drugič pa za enakim letalom sledi ostanejo na nebu, se debelijo in, če je preletov letal in s tem teh sledi dosti, sčasoma prekrijejo celo nebo. Dodaten dokaz, da ne gre za kakšne posebne kemikalije, so primeri, ko so sledi prekinjene, ker je vlažnost zraka na posameznih segmentih poleta različna. To se pokaže pri vseh letalih, ki takrat letijo pa približno isti poti.

Meteorologi menijo, da so sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja in posamezniki ter o katerih pišejo spletni forumi in blogi, običajne kondenzacijske sledi (angl. condensation trails ali krajše Contrails). Do danes niso poznane nobene resne objave v znanstvenih revijah s področja meteorologije in fizike ali kemije atmosfere, ki bi potrjevale vnos kemikalij v ozračje nad obsežnimi območji z namenom umetne tvorbe kemičnih sledi letal (angl. chemtrails). Na spletu pa seveda lahko o pojavih na nebu poda svoje mnenje vsakdo, tudi če to ni podkrepljeno z ustreznimi obrazložitvami in dokazi. Prav tako so vzroki za izpuste kemijskih snovi, ki jih običajno navajajo zaskrbljeni posamezniki in gibanja (npr. obvladovanje rasti prebivalstva, zmanjševanje učinkov globalnega ogrevanja, ipd.), večinoma nesmiselni.

Seveda je potrebno omeniti, da se v nekaterih državah po svetu izvajajo poskusi umetnega vplivanja na vreme. Svetovna meteorološka organizacija ima celo posebno Komisijo za spremljanje poskusov umetnega vplivanja na vreme. Njihov namen je predvsem krepitev padavin na sušnih območjih ali obramba pred točo. Slednja se je v preteklosti izvajala tudi na območju Slovenije, vendar ji meteorologi niso naklonjeni zaradi nedokazane učinkovitosti.

Glede predlaganega davka na kemične izpuste menimo, da ga ni mogoče uvesti, ker teh izpustov, kot kaže, ni. So pa v evropsko shemo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov vključene emisije CO2 iz letalske dejavnosti.

Pripis:

Reaktivna potniška letala letijo na višinah med 10 in 14 km. Zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini leta je odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi (contrail-e) puščajo na nebu.

Mnenje slovenske meteorološke stroke je objavljeno na:
http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/Contrails_21032010.pdf 

Še obširnejšo razlago (skupno izjavo EPA (US Environmental Protection Agency), NASA in NOAA) je moč najti na:
http://www.faa.gov/regulations_policies/policy_guidance/envir_policy/media/contrails.pdf

O tem piše tudi na wikipediji:
http://en.wikipedia.org/wiki/Chemtrail_conspiracy_theory

Seveda noben letalski izpuh ni "čist", o tem, da bi v gorivo namenoma dodajali kemijske snovi, pa nismo seznanjeni. Ta problematika je bila že leta 2007 sprožena tudi v Evropskem parlamentu, vendar ni vzdržala kritične presoje.

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+WQ+E-2007-2455+0+DOC+XML+V0//EN

http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2007-2455&language=EN

 

Priloge: