Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Kazenske - prekrškovne določbe zakonov

5116 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Lep pozdrav,

Kot morda veste, ima marsikatera zakonodaja, ko se sprejema (recimo tako za primer: Zakon o delovnih razmerjih) na koncu ponavadi kazenske določbe, ki se glasijo približno takole:

(2) Delodajalec – fizična oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 2048 €.

Take kazni naj bi zagotovile, da se zakon spoštuje in se ga tudi praviloma izvaja. Zdaj kako inšpekcija funkcionira, da odkrije in sankcionira take prestopke je tema za kakšno drugo debato, kar se meni zdi sporno in bi predlagal je sprememba ODMERE kazni.

Problem je namreč ta, da velikokrat podjetja, posamezniki, skratka kršitelji, raje plačajo kazen, v kolikor jih inšpekcija odkrije, kot pa da sploh spoštujejo zakon. (Bodisi so kazni smešno nizke ali pa nesorazmerno manjše od posledic, ki bi jih prineslo spoštovanje zakona).

Zato predlagam, da se kazenske določbe zapišejo in izvršujejo po principu vezanosti recimo kot ima določba 73. člena ZPOmK-1 (Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence; <style type="text/css"> </style>Uradni list RS, št. 36/08 z dne 11. 4. 2008)

(1) Z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu se keznuje za....

Za neko manjše podjetje to znaša pač recimo 4000€ , za kakšno večje, ki bi se na tako kazen lahko požižgalo pa bi taka odmera znesla bistveno več, kar bi potem dejansko imelo nek učinek na spoštovanje prava.

Podoben predlog je že bil za odmero kazni za prometne prekrške na podlagi dohodkov in premoženja (predlog uporabnika: feniks)

Prosim za komentarje in morebitne dodatne predloge!

Hvala =)

27 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A alibro 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


6. 4. 2010

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje je dne 29.3.2010 prejelo Predlog 536, s katerim se predlaga zapis kazenskih določb (prekrški) v posamezen zakon z navedbo, da se globa odmeri do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu. V nadaljevanju posredujemo stališče Ministrstva za pravosodje.

I. VELJAVNA UREDITEV V ZAKONU O PREKRŠKIH

17. člen Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 – ZIKS-1C, 108/09 in 109/09 – Odločba Ustavnega sodišča RS, v nadaljevanju: Zakon o prekrških) določa, da se globa predpiše v razponu ali v določenem znesku. Vendar pa so v navedenem členu urejeni tudi posebni primeri določanja glob:

  • v četrtem odstavku 17. člena Zakona o prekrških je za prekrške s področja davkov, trošarin in carin določeno, da se lahko z zakonom predpiše globa v večkratniku ali odstotku od davka, trošarine ali carine, ki bi jo bilo treba plačati, ali od vrednosti predmeta, v zvezi s katerim je bil storjen prekršek, vendar pa izrečena globa ne sme biti višja od najvišjega zneska, določenega z drugim, tretjim oziroma šestim odstavkom 17. člena Zakona o prekrških,
  • v petem odstavku 17. člena Zakona o prekrških je za prekrške s področja varstva konkurence določeno, da se z zakonom lahko predpiše globa v višini do deset odstotkov letnega prometa ali prometa s podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu (predpisovanje glob za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike oziroma posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost), pri tem pa se za določitev globe ne uporabljajo določbe drugega, tretjega in šestega odstavka 17. člena Zakona o prekrških,
  • na podlagi šestega odstavka 17. člena Zakona o prekrških pa je za najhujše kršitve s področja varstva naravnih bogastev, okolja in ohranjanja narave, s področja varstva kulturne dediščine, s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s področja varnosti in zdravja pri delu, dela in zaposlovanja na črno ter delovnih razmerij, s področja socialnega varstva, s področja davkov, trošarin, carin, financ, varstva konkurence, državnih blagovnih rezerv in omejevalnih ukrepov za posamezne prekrške, katerih narava je posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, dopustno predpisati trikrat višjo globo od tiste, ki je predvidena v drugem in tretjem odstavku 17. člena Zakona o prekrških.

II. PRIMERNOST OZIROMA NEPRIMERNOST PREDLOGA ZA OBRAVNAVO

Ker šesti odstavek 17. člena Zakona o prekrških omogoča zakonodajalcu, da za najhujše kršitve z delovnopravnega področja določi trikrat višje globe, menimo, da imajo pristojna ministrstva ustrezno pravno podlago za to, da v predlogih zakonov, ki jih pripravljajo, upoštevajo naravo in težo posameznih kršitev in v skladu s tem tudi predpišejo višino globe. To omogočajo tudi splošni minimumi in maksimumi v drugem in tretjem odstavku 17. člena Zakona o prekrških, saj so maksimumi dokaj visoki. Nenazadnje pa je treba upoštevati, da narava prekrškov ni enaka in da je globo treba določiti tudi ob upoštevanju te okoliščine. Zato tudi posebna ureditev pri prekrških s področja davkov, trošarin in carin ter varstva konkurence.

Ministrstvo za pravosodje meni, da je sedanja ureditev v 17. členu Zakona o prekrških, ki ureja globo kot glavno sankcijo za prekršek, ustrezna, saj v zadostni meri upošteva raznolikost prekrškov, pri čemer določbe navedenega člena omogočajo predpisovanje glob ne le v razponu ali določenem znesku, temveč tudi v večkratniku ali odstotku. Če se bo na podlagi konkretnih prekrškovnih postopkov izkazalo, da trenutna ureditev nima ustreznega odvračalnega učinka in da je treba predpisovanje glob v odstotku dopolniti s prekrški z drugih pravnih področij, bo Ministrstvo za pravosodje pripravilo spremembe 17. člena Zakona o prekrških.

Priloge:

Komentarji