Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Kazensko preganjanje lobiranja
salabajsek.dzipsi
Ogledov: 778
Predlog poslan 25.10.2013
Z odzivom organa 03.03.2014
Zadnja sprememba 24.10.2013 13:46:42

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (6)  

Glede na to, da že vrsto let poslušamo kako je država ugrabljena in da jo vodijo lobiji, predlagam, da se lobiranje prepove in da se tretira enako kot podkupovanje. 


Ključne besede lobiranje
Kategorija: Gospodarstvo


Zadnji komentarji:

Ddam | 04.03.2014 | 15:06
zaradi vse večjega podkupovanja so le to legalizirali.
Sicer je vsakomur jasno, da je Lobiranje = Podkupovanje

Se strinjam, da je treba zadevo prepovedati. Če želiš predstaviti svojo firmo, pošlješ prospekte in to je vse!
seba | 01.11.2013 | 02:16
A torej, če jaz pišem e-mail poslancu ali poslancem (ali čemu podobnemu), da me kak zakon ali predlog zakona moti ali da bi se kak nov zakon uvedel/popravil, a je to potem lobiranje, glede na to, da ni javno? Kaj pa, če to počnem v sklopu mojega društva ali podjetja?
Peter Battelino | 31.10.2013 | 13:37
potem bo treba spremenit še ustavo, po kateri so poslanci zaščiteni, saj so v bistvu sami izvoljeni lobisti
anekdota | 30.10.2013 | 18:03
 
Problem je po moje še vedno v tem, da je širša javnost aktivno in redno premalo vključena v soodločanje o skupnih družbenih vprašanjih. Tako lahko preobračamo zadeve, zakone, predloge itn.. toda moč posameznika da DIREKTNO vpliva na odločanje je verjetno tisto, kar novi časi zahtevajo. Torej ne zgolj preko političnih strank, prikritih interesnih skupin, tetk iz ozadja ipd.

Ali se bo to zgodilo z razvojem soudeležbe v odločanju s pomočjo elektronike (elektronske participacije), družbenim prevratom zaradi poglabljanja revščine in nezadovoljsta, ter posledično z vzpostavitvijo novega sistema odločanja, ne vem. Vsekakor pa se to bo zgodilo. Kdaj je težko reči, ker je to odvisno od zavedanja v družbi. Preprosto povedano, ko se na tehtnici mišljenje o določeni zadevi poveča do mere, da se tehtnica nagne na eno stran, se naposled zgodi tudi družbena sprememba.  Torej družbene spremembe so v večini odraz spremembe zavedanja v družbi. Zato JE pomembna posameznikovo zavedanje in ZATO je izobraževanje ključen in verjetno najbolj pomembne del družbe. Tako je po moje zelo pomembno, da se družbeno potencirano zavzemamo za to, da je izobraževanje (absolutno vključuje tudi medije) zelo kvalitetno, saj to ustvarja javno mišljenje oz. del ravni posameznikovega in s tem splošnega zavedanja.
Sir Ken Robinson - Changing Education Paradigms: http://www.youtube.com/watch?v=zDZFcDGpL4U

Potrebno je, da so v skupno družbeno odločanje soudeležni vsi interesi dovolj enakopravno.
Lahko si zamislimo, da bomo v prihodnosti (kar bi lahko bilo že danes) glasovali o določenem družbenem problemu kar preko mobilnih naprav. Neko omizje z polemikami se bo z vsemi nasprotnimi idejami izvajalo prek javnega medija, o polemiki pa bodo državljani glasovali interaktivno prek tehnične opreme. Tako bo vsedružbeno soodločanje postalo stalnica in ne bo več rigidno, počasno, z možnostjo vpliva neprimernega in neetičnega lobiranja, kot je to sedaj. Seveda pa bodo tudi v tem potrebne določene varovalke pred neprimerno izrabo.
V tem procesu bo lobiranje še vedno prisotno, toda naposled bo s predajo določene odločitve ali mnenja v javnost postalo javno in transparentno. Tako se bodo zastopniki različnih interesov lahko javno izpostavili, njihovo mnenje argumentirali in zagovarjali ter ga dali v glasovanje vsem glasovanja željenim državljanom.

Tako bi vpliv odločanja lahko bil razdeljen na več skupin, katerih glas bi imel določeno težo v zaključnem procesu uveljavitve predloga, zakona oz. skupne družbene odločitve. Na primer glas vlade 15%, glas stroke 15%, glas nevladnih organizacij 10%, glas drugih interesnih skupin kot so recimo gasilci, razna društva ipd. 10%, ostali (50%) pa glas ljudstva, ki ne bi spadal v določeno interesno skupino. 
Vse ob svojem času torej.

lp
anekdota | 30.10.2013 | 17:41
 
Pozdravljeni

DEFINICIJA

Lobiranje je demokratični proces nejavnega vplivanja civilne družbe na odločevalce. Proces lobiranja je tisti del vplivanja na odločevalce, ki se odvija med lobistom in odločevalcem ter je skrit pred očmi javnosti. Vplivanje prek medijev, javnih pisem, govorov na javnih prireditvah torej ni del procesa lobiranja. Civilna družba je v tem kontekstu mišljena kot del laične javnosti, ki nima atributa odločevalca. To so torej pravne in fizične osebe, katerih interesi niso enaki interesom odločevalcev samih.

Demokratičen je zato, ker je temelj demokracije nujnost vpliva državljanov na tiste, ki so jim poverili nalogo odločanja (odločevalci) v skupnem imenu. Suverenost odločanja ni omejena samo z občasnimi volitvami, ampak tudi s pravico neposrednega uveljavljanja interesov. Lobiramo lahko vse odločevalce na vseh ravneh odločanja, razen sodne veje oblasti.

Lobiranje lahko ureja poseben zakon, lahko pa tudi ne. V Sloveniji lobiranje ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.[1] Register lobistov v Sloveniji od 5. decembra 2010 dalje vodi Komisija za preprečevanje korupcije. Ker je lobiranje tako elementrani del vsake demokracije, ima tudi preprost etični kodeks. Kodeks so leta 1996 podpisali predstavniki lobistov in Evropske unije.

vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Lobiranje

-

KPK
Lobiranje je...

Lobiranje imenujemo izvajanje vplivanja, ko poskuša posameznik (lobist) vplivati na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so aktivni na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik, in pri tem to počne nejavno in v interesu neke interesne organizacije. Komisija je 5. 12. 2010, ko so začele veljati zakonske določbe o lobiranju, ki prvič v Republiki Sloveniji urejajo minimalne pogoje za transparentnost in nadzor lobistične dejavnosti, vzpostavila register lobistov.

Oziroma kot pravi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 14. točki 4. člena "lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti, ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev".

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije omejuje definicijo lobiranja s tem, da odločevalce/lobirance omeji le na državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, odločitve pa samo na tiste, ki se nanašajo na sprejemanje predpisov in drugih splošnih aktov ter druge zadeve, ki niso predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov javnih naročil in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Zakon uvršča v 'izvajanje vpliva' prav vsak nejaven stik lobista z lobiranci.

- Sistemsko pojasnilo o lobiranju
https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-..-o-lobiranju

- Poročilo o delu na področju lobiranja za leto 2012
https://www.kpk-rs.si/upload/datotek..0leto%202012.pdf

- Zloženka Lobiranje (275 KB): https://www.kpk-rs.si/download/t_datoteke/6829

vir: https://www.kpk-rs.si/sl/lobiranje-22

-

LOBIRANJE V EU (MAGISTRSKO DELO): http://www.merkur.eu/fileadmin/datoteke/.._v_EU_JaklicS_01.pdf

-
seba | 27.10.2013 | 03:44
Kako pa definiraš lobiranje?