Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Delitev stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah
 
Ciril Adamič
Ogledov: 2060
Predlog poslan 23.10.2013
Odziv pristojnega organa objavljen najkasneje: 20.12.2013
Zadnja sprememba 21.10.2013 17:33:02

  Predlog   Število glasov   Komentarji (24)   Popravki predloga  

 UVOD

V večstanovanjskih stavbah se nekateri pritožujejo, da imajo nesorazmerno visoke stroške za ogrevanje stanovanja (recimo dvakrat višje kot pri plačevanju po ogrevani površini) odkar se uporablja delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi. Istočasno imajo drugi v stavbi minimalne stroške za ogrevanje (recimo 30 % od  plačevanja po ogrevani površini). Ali je možno tako velika nesorazmerja opravičiti z dejansko porabo?

Poglejmo poenostavljen primer. V stavbi sta dva enaka stanovanja, ki morata za tekoči mesec ogrevanja plačati skupaj 200 EUR (delež na vsakega po ogrevani površini 100 EUR). Ker ima prvi odčitek iz delilnikov nič, plača samo 30 % po ogrevani površini, kar znese 30 EUR. Drugi plača 30 % po ogrevani površini in ostanek po odčitku iz delilnikov, kar znese skupaj 170 EUR (30 + 170 = 200). Razmerje plačil je 1 proti 5,67. Ali je to plačevanje po dejanski porabi?

Splošno je znano, da se pri znižanju temperature v prostoru za 1stC pod normalno bivalno (21stC) poraba toplote zmanjša za okoli 5 %. Če bi v prvem stanovanju drastično varčevali in znižali temperaturo za 3°C pod normalno (18stC), bi bili stroški po dejanski porabi toplote 85 % od celotnega deleža po ogrevani površini stanovanja, kar bi zneslo 85 EUR. Če bi v drugem stanovanju pretirano zvišali temperaturo ogrevanja za 3°C nad normalo (24stC), bi bili stroški po dejanski porabi toplote 115 % od celotnega deleža po ogrevani površini stanovanja, kar bi zneslo 115 EUR. Razmerje plačil v tem skrajnem primeru bi bilo 1 proti 1,35. To bi bilo bližje načelu plačevanja po dejanski porabi.

Kaj pove fizika o toploti? Toplota prehaja skozi stene  iz  prostora  z  višjo  temperaturo  v  prostor  z  nižjo temperaturo, dokler se temperaturi ne izenačita. Prehod toplote je premo sorazmeren z razliko temperature, površino stene in toplotno prehodnostjo stene. Ogrevana stavba dovedeno toploto izgublja skozi ovoj stavbe (zunanje stene, okna, streha in tla). Količino v stavbo dovedene in za ogrevanje porabljene toplote lahko izmerimo v toplotni postaji. Toplota prehaja tudi med stanovanji v stavbi. Zato dejanske porabe toplote posameznih stanovanj v stavbi ni možno izmeriti. Izračuni pokažejo, da v stavbi neogrevano stanovanje porabi več kot 85 % toplote v primerjavi z normalno ogrevanim (100 %). Ta toplota pride v neogrevano stanovanje od sosedov skozi notranje stene, strop in tla. 

Tematiko podrobno obravnava Zaključna strokovna naloga »OBRAČUNAVANJE STROŠKOV PORABE TOPLOTNE ENERGIJE V VEČSTANOVANJSKIH STAVBAH« Ekonomske fakultete v Ljubljani. Povezave:

http://www.zenergija.si/images/Obracunavanje-stroskov-ogrevanja

 

http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Obracunavanje_Stroskov_Ogrevanja.pdf

 

PREDLOG

Za nepravično delitev stroškov ogrevanja je kriv Pravilnik o načinu delitve  in obračunu  stroškov za  toploto v  stanovanjskih  in drugih  stavbah z več  posameznimi  deli  (Ur.  l. RS,  št.  7/2010), ki ne upošteva dveh dejstev:

  1. Dejanske porabe toplote posameznih stanovanj v stavbi ni možno izmeriti.
  2. Neogrevano stanovanje v stavbi porabi več kot 85 % toplote v primerjavi z normalno ogrevanim

15. člen se sedaj glasi:

»Stroški za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se v višini najmanj 60 % in največ 80 % razdelijo na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev, določenih na osnovi 10., 11. in 14. člena tega pravilnika. Preostali del stroškov za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se na posamezne dele stavbe razdeli glede na delež ogrevane površine.«

Predlagam spremembo 15. člena:

»Stroški za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se v višini 15 % razdelijo na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev, določenih na osnovi 10., 11. in 14. člena tega pravilnika. Preostali del stroškov za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se na posamezne dele stavbe razdeli glede na delež ogrevane površine.«

 

 


Ključne besede delitev stroškov ogrevanja
Kategorija: Gospodarstvo
Sorodne vsebine
https://drive.google.com/?tab=wo&authuser=0#folders/0B3OBnvTa6jRTZWp6VG9QQy1VTFk | 30.10.2013 | 11:42
Delitev stroškov ogrevanja - dokumenti in izračuni
http://xn--intrukcije-19b.net/2013/08/prenos-toplote-med-stanovanj/#.UnNnGtJwr7T | 01.11.2013 | 09:36
Toplotna povezanost stanovalcev v večstanovanjskem objektu

Priloge:

Zadnji komentarji:

Čiro | 18.11.2013 | 12:10
V naši hiši so izglasovali 20 % po ogrevani površini in korekturne faktorje od Brunate, čeprav sem kot fizik prepričeval stanovalce, da to ni prav. Stanujem na vrhu stavbe, zato sem se odločil, da ne vgradim delilnikov na radiatorje. Plačujem s faktorjem 1,6 po ogrevani površini – če bi vgradil delilnike, bi zaradi pravilnika plačeval več.

Obstoječi pravilnik je res kriv za anomalije pri delitvi stroškov ogrevanja. Možnost poceni ogrevanja sedaj mnogi zavestno izkoriščajo in zagovarjajo, čeprav vedo, da ogrevanje za njih plačujejo sosedje. Če bi na oglasni deski objavili koliko plačujejo ogrevanje posamezna stanovanja, bi v hiši nastal prepir. Sedaj tistim, ki veliko plačujejo, ni znano koliko plačujejo sosedje.

Sprašujem se, ali imajo odgovorni za sprejemanje pravilnika res tako malo strokovnega znanja ali so posredi kakšni drugi interesi? Fizikalne lastnosti toplote so že stoletja poznane – ali jih mora nekdo ponovno dokazovati? Dejstvom, ki jih nakazuje avtor predloga in navedenim prilogam, strokovno ni mogoče oporekati. Zato podpiram predlagano spremembo pravilnika, ki bi tudi meni omogočila vgradnjo delilnikov in pravičnejšo plačevanje stroškov ogrevanja.

Zgrožen sem nad nizkim strokovnim nivojem nekaterih komentarjev. Takih avtorjev imamo tudi mi več kot polovico v naši hiši. 
Nenad Petrovic | 11.11.2013 | 11:18
Pozdravljeni, 

žal se ne strinjam z vašim predlogom. Utemeljujem na primeru:

Primer: Imamo en blok s tremi vhodi. V vsakem vhodu je deset stanovanj. V enem izmed treh vhodov je toplotna postaja, kjer so nameščeni trije kalorimetri za vsak vhod posebej in ena obtočna črpalka za cel blok. 

Želim povedati, da s tako postavitivijo kalorimetrov stanovalci plačujejo trikrat večjo vrednost za porabljeno toploto in mimogrede še za mrzla stanovanja. Delilniki merijo enote in niso merilo za izračun porabe toplotne energije, temveč ti trije kalorimetri. Kljub zaprtim radiatorjem recimo enega vhoda bo kalorimeter tega vhoda beležil porabo, kot da se ogreva. S takim načinom ne bo niti eno stanovanje bilo toplo, saj se bojijo odpreti radiatorje, položnica pa previsoka.

Da bi bilo za vse enako in pošteno bi v našem primeru moral biti samo eden kalorimeter, zato ker je to eden blok. Bistvo je, da se na takšen način goljufa.

Glede na vaš predlog pa menim, da ta delitev stroškov bi bila še bolj nepravična do tistih, ki se ne ogrevajo ali pa so se odločilu drugače ogrevati, ker bodo prisiljeni plačevati še več enakega deleža.







Nenad Petrovic | 11.11.2013 | 10:35
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
anekdota | 30.10.2013 | 21:10
 
Pozdravljeni

Preprosto povedano:
Pred uporabo delilinkov je veliko stanovanje s 4 osebami kjer so kurili tako, da so pozimi hodili naokoli z mikicami plačevalo skoraj isto, kot stanovanje z dvema osebama, ki sta pozimi bili oblečeni v zimski pulover in radiatorje zaradi varčevanja precej zapirali.
Po uvedbi delilnikov je družina s 4 osebami pričela varčevati, saj so začeli plačevati precej več, dvema osebama pa se je račun precej znižal, znižal proti realni stopnji porabe. Mislim, da nadaljni komentar v vezi s tem ni niti potreben.

Dejstvo je, da tudi delilniki niso 100% optimalni,so pa vseno dosti bolj pravični kot je bilo pred tem, ko se je plačevalo zgolj glede na kvadraturo oz. število oseb, neglede na to, koliko je kdo navijal stare ne varčne ali nove bolj ekološke radiatorje.

Eden od bistvenih razlogov za uvedbo delilnikov je samozavedanje o porabi energije in ne več razmetavanje z njo (češ, saj se porabo plača itaq skupno) in večja pravičnost plačevanja glede na realno porabo. Nekateri ljudje pa še vedno pozabljajo na skupni pavšal, ki se ga še vedno plačuje, ki sploh ni majhen, kolikor nihče ne varčuje.

Kolikor lahko jaz vidim zadeva deluje bolje kot pred tem oz. je takšen način kot je sedaj bolj pravičen. Ni pa idealen, saj bi za to morali enakomerno izolirati stavbo, upoštevati smer v katero je stanovanje obrnjeno (jug,sever, vzhod, zahod), vpliv vetra in hlada, padavin, postavitev sosednjih objektov, dreves, itn... skratka cel kup vremenskih, tehničnih, okoljskih in drugih parametrov, ki se bolj ali manj spreminjajo glede na vremenske in naravne pogoje, med katerimi so nekateri stalni, drug manj stalni. Po tem je tukaj še različna individualna obnova stanovanja. Nekateri ljudje so okna obnovili, zamenjali z novimi in varčnejšimi, zasteklili balkonem jih primerno izolirali, itn. Drugi imajo stara okna, ki imajo zelo veliko toplotno prepustnost. Nekateri imajo zunanje stene bolj prekrite, drugi manj. Nekateri imajo več, drugi manj pohištva in različno pohištvo. Nekateri so prestavili radiatorje na druge stene. Nekateri menda goljufajo in radiatorje po potrebi premeščajo in dodajajo nove brez delilnikov, tiste z delilniki pa ugašajo. Nekateri so veliko doma, drugi manj itn. Skratka nekaj je primarnih in še veliko več sekundarnih dejavnikov, ki bolj ali manj vplivajo na porabo in pretok toplote.

lp 
Ciril Adamič | 30.10.2013 | 11:36
Ne nasprotujem delilnikom na radiatorjih, ki pripomorejo k varčevanju s toplotno energijo. Vendar delilniki na radiatorjih niso merilniki oddane toplote. Če je oviran prost pretok zraka ob radiatorju, prikazujejo dosti večjo oddano toploto, kot je dejanska. Oddane toplote v stanovanje iz vertikalnih toplovodov ne meri nihče.

Tudi če se za merjenje porabe stanovanj uporabljajo pravi merilniki, dejanske porabe posameznih stanovanj ni možno izmeriti, ker toplota prehaja tudi med stanovanji v stavbi. Zato »izmerjena poraba« stanovanja ne sme imeti največjo težo pri delitvi stroškov.

Velikost stanovanja oziroma ogrevana površina je pomemben faktor pri delitvi stroškov ogrevanja. Če bi bila v vseh stanovanjih v stavbi enaka temperatura, bi lahko delili stroške samo po ogrevani površini. Dvakrat večja stanovanja bi plačevala ogrevanje dvakrat več – to je delitev po dejanski porabi. 

Velja načelo, da se toplotne izgube ovoja stavbe delijo na vsa stanovanja proporcionalno z ogrevano površino. Stanovanja z enako površino in temperaturo naj bi plačevala ogrevanje enako ne glede na lego (podstrešje, vogalno…). Zato se uporabljajo korekturni faktorji, ki pa morajo biti strokovno določeni (in ne tako kot komu odgovarja).

Praksa je pokazala, da so v stavbi po stanovanjih velike razlike pri odčitkih iz delilnikov. Obstaja pomemben število stanovanj, ki ima porabo po delilnikih nič ali zelo malo. Zato pride po veljavni delitvi do nepojmljivih razlik pri plačevanju ogrevanja za enaka stanovanja v isti stavbi (1 proti 7 in še več). To je daleč od delitve stroškov po dejanski porabi (fizikalno ni možno, da bi eno stanovanje porabilo sedemkrat več toplote kot drugo v isti stavbi).

Postavi se vprašanje koliko toplote dejansko porabi stanovanje, ki ima odčitke na delilnikih nič. To se lahko izračuna, če poznamo potrebne dimenzije stanovanja. Izračun pokaže, da tako srednje veliko stanovanje v sredini stavbe porabi za ogrevanje več kot 85 % toplote normalno ogrevanega enakega stanovanja. To stanovanje bi moralo plačevati vsaj 85 % po ogrevani površini (sedaj plačuje os 20 % do 40 %).

Če bi spremenili Pravilnik o delitvi stroškov ogrevanja po predlogu: 85 % po ogrevani površini in 15 % po delilnikih, bi bila delitev pravičnejša, še bi vzpodbujala varčevanje in bi bila bližje načelu delitve po dejanski porabi. V isti stavbi, kjer je sedaj razmerje plačil 1 proti 7, bi bilo po predlogu razmerje 1 proti 1,4 (do 40 % razlike med enakimi stanovanji).

Še nekaj: vsi tisti , ki zapirajo radiatorje (tudi čez vikend), kradejo toploto (in denar) od sosedov, kar jim Stanovanjski zakon prepoveduje, vendar jim sedanji Pravilnik o delitvi stroškov to omogoča.

Dodatno razlago in izračune dobite na povezavi:
https://drive.google.com/?tab=wo&aut..a6jRTZWp6VG9QQy1VTFk
DavidS | 30.10.2013 | 18:15
Očitno vam ni jasna prva in osnovna zakonitost ogrevanja večstanovanjskih objektov. Objekt večino toplote izgubi skozi zunanje stene. Skozi tla izgubi zanemarljiv delež, streha pa je premajhna, da bi lahko povzročila iste izgube, kot zunanje stene, pa čeprav je morda slabše izolirana.

Kako je torej površina stanovanja povezana s toplotnimi izgubami, razen tega, da lahko vpliva na površino zunanjih sten stanovanja? Na kak način dvakrat večje stanovanje povzroča dvakrat večjo izgubo toplote?

Nihče ne pravi, da delilniki merijo oddano toploto radiatorjev. Gre za kompromis. Merilniki so namreč 4-krat dražji, z neprimerno dražjim vzdrževanjem, delilniki pa dajo dovolj dober približek.

In konec koncev, tudi v vašem modelu enake temperature v vseh stanovanjih.....zakaj je ravno površina stanovanja tisti kriterij, ki bi naj bil pošten za delitev? Samo zato, ker se ga je pač včasih uporabljalo? Zakaj ne površina zunanjih sten? Zakaj ne število oseb, ki bivajo v stanovanju? Zakaj ne toplotna prevodnost oken?  
jadran | 26.10.2013 | 08:03
                                            
Za problem delitve stroškov ogrevanja sem že slišal. Ljudje se premalo zavedajo prehajanja toplote med stanovanji. Opisal bom svoj primer. Živeli smo v večjem bloku, ki nima centralnega ogrevanja (vsak ogreva po svoje). Sosed pod menoj je tako kuril, da je preko stropa in mojih tal ogreval še naše stanovanje. Vsakič, ko sva se srečala v gostilni, sem častil pijačo. Ko me je enkrat pozneje vprašal zakaj ga vedno častim, sem mu povedal, da me pozimi ogreva in si zasluži nagrado. Preselili smo se v pritličje manjšega bloka, ki tudi nima skupnega ogrevanja. Pri adaptaciji stanovanja sem dodatno izoliral strope. Sosed nad nami je takoj opazil, da mora sedaj svoje stanovanje močneje ogrevati, ker ne pride več toliko toplote iz spodnjega stanovanja. Glede na lastne izkušnje mislim, da ima predlagatelj prav in zato glasujem ZA.
Ivan Peter Benko | 24.10.2013 | 10:39
Bistvo porabe toplote je v slabi toplotni izolaciji zgradb. Topel zrak se dviga, zato se pretok toplote iz spodnjih prostorov v višje ležeče, v isti navpični smeri, lahko ugotovi z merjenjem temperature tal in stropa. Tako sem ugotovil v enem primeru, da je strop v kleti imel za 10 stopinj nižjo temperaturo kot strop v pritličju. V Prvem nadstropju je že talna toplota prevelika, lahko zapre radiatorje, merilniki oddane toplote ne pokažejo porabe toplote in stroški so minimalni v prvem nadstropju in veliki v pritličju.
Smiselno bi bilo, da se s podobnim merjenjem tudi zunanjih sten ugotovi objektivne vplive na toplotne izgube in se šele na tej osnovi deli stroške ogrevanja.
Ciril Adamič | 24.10.2013 | 12:39
Midva bi lahko našla skupni imenovalec. Klet oddaja toploto v zemljo. Temperatura zemlje je konstantna cca 10stC. Povprečna zunanja temperatura v zimskem času je cca 1stC. Klet se segreje iz pritličnih stanovanj in toplovodov na cca 16stC. Pritlično stanovanje ima toplotne izgube preko zunanjih sten in oken pri temperaturni razliki cca 20stC in preko tal proti kleti pri temp. razliki cca 5stC. Pomislite na tiste na vrhu stavbe, ki imajo velike izgube preko stropa pri temperaturni razliki cca 20stC. 
Že nekaj let se ukvarjam z delitvijo stroškov za ogrevanje. Preigral sem veliko scenarijev kako izboljšati delitev stroškov in pri tem ohraniti stimulacijo varčevanja z energijo. Pravilnik upošteva neugodno lego stanovanja, vendar s tem še ni rešil problem. Že pred uvedbo obvezne vgradnje delilnikov sem predlagal delitev 80 % po ogrevalni površini in 20 % po delilnikih. Na osnovi izračunov v Zaključni nalogi moje hčere (ki so jih verificirali na Fakulteti za strojništvo, Katedra za  toplotno  in okoljsko tehniko Univerze v Ljubljani) predlagam sedaj delitev 85 % po ogrevani površini in 15 % po delilnikih. Vsako dodatno komliciranje bi izračun otežilo in povečalo stroške. Glasujte ZA – gre za pravičnost, ki je podprta tudi s teorijo in prakso.
Ivan Peter Benko | 26.10.2013 | 21:21
Merilniki izmerijo količino oddane temperature iz radiatorjev, ki ne more biti merilo za delitev stroškov ogrevanja. Temperatura v višje ležečih stanovanjih je rezultat tudi števila ljudi in časa bivanja teh v nižje ležečih stanovanjih, saj ogrevajo okolico že s svojo telesno temperaturo.
Za prvo ogrevalno sezono se bili določeni različni faktorji izračuna, ki so bili povzeti od drugih uporabnikov. Statistično spremljanje podatkov je pokazalo neustreznost faktorjev in spremenili smo jih. Upravitelj je odklonil poračun za nazaj, čeprav je v pravilniku predviden poračun. Tu se začne bistvo problema. Manjka strokovni pristop.
DavidS | 26.10.2013 | 22:00
Oddana toplota (in ne temperatura) iz radiatorjev je vsekakor boljše merilo, kot pa površina stanovanja. Glavnina toplote namreč iz stanovanja uhaja skozi zunanje stene in okna, ne pa skozi tla in strop. 
Dejstvo je, da je porabljena toplota bloka vsota izsevane toplote vseh radiatorjev in cevi. Sevanje cevi je pretežno fiksno, sevanje radiatorjev pa je odvisno izključno od nas. Če gledamo s tega vidika, mislim da ocena, da radiatorji izsevajo več kot dvakrat toliko toplote, kot cevi, ni nerealna. 

Namestitev delilnikov ima dva cilja. Prvi cilj je seveda bolj poštena razdelitev stroškov ogrevanja. In v mojih očeh ni nobenega dvoma, da je izsevana toplota radiatorjev bolj pošteno merilo, kot površina stanovanja.
Drugi cilj je, da se zmanjša skupna poraba toplote v večstanovanjski zgradbi. Vsi vemo, kako smo se v blokih obnašali pred uvedbo plačevanja po porabi.....radiatorji so bili ves čas odprti na polno, ker se z odpiranjem in zapiranjem trošijo ventili....in ko je bilo prevroče, smo pač malo odprli okno....ali pa celo imeli ves čas malo priprtega. Tega danes več ni. Če pa bi delež porabe v izračunu zmanjšali na predlaganih 20%, pa bi se takšno obnašanje hitro vrnilo.

Površina ne upošteva toplotne izolacije oken.....enako obravnava nova sodobna termoizolacijska okna in 40 let stara okna, ki niti ne tesnijo več, kaj šele, da bi kaj toplotno izolirala. Pa je razlika v porabi toplote zaradi oken lahko tudi 100%.
Vsekakor pa stanovanje skozi zunanje stene izgublja neprimerno več toplote, kot je dobi skozi stene in stropove 3 stopinje toplejših sosednjih stanovanj.
Ivan Peter Benko | 27.10.2013 | 09:49
Merilniki oddane toplote ne morejo biti merilo za pošteno delitev stroškov ogrevanja. Ugotovljeno je, da v stanovanju, ki leži v tretjem nadstropju v večstanovanjski stavbi, obdano z obeh strani z ogrevanimi stanovanji, lahko zapre vse ventile na radiatorjih in ima sprejemljivo temperaturo v stanovanju. Človek mora imeti noge ogrete, glava je lahko na hladnem, žal pa zakon termodinamike deluje obratno. Izmerjena velika izsevana toplota iz pritličnih radiatorjev je znak velike porabe, toda tudi za vsa stanovanja, ki ležijo nad tem v pritličju. Ko v  pritličju zapremo radiatorje in stanovanje, se pojavi nizka temperatura tudi v prvem nadstropju in tako lahko nadaljujemo s preizkusi po nadstropjih. Kdor v višjih nadstropjih hladi stanovanje z odpiranjem oken ravna potratno, v času ogrevanja, v poletnih časih brez toplih radiatorjev počne isto - hladi prevroče stanovanje. Bistvo je torej v kvalitetni toplotni izolaciji, ne pa v merilnikih.
DavidS | 27.10.2013 | 21:45
To, koliko je stanovanj pod nekim stanovanjem, nima nobenega vpliva. Za prevajanje toplote je pomembna le temperatura stanovanja neposredno pod vašim, nad vašim, in okrog vašega.

Verjamem, da je stanovanje dovolj toplo z zaprtimi radiatorji, če vsi sosedje grejejo svoja stanovanja na 25C.....vem pa, da je moje stanovanje, ki je z vseh strani razen ene (zunanja stena bloka pač) obdano z ogrevanimi stanovanji, precej mrzlo, če pozimi za cel vikend izklopim radiatorje (razen, če je sončno.....južna lega ima svoje prednosti). Pa nimam 40 let starih na pol preperelih oken.....
Anti NWO | 24.10.2013 | 00:57
 
Tvoj izracun ne bo drzal, ker ce se uporabi te delilnike se nebi nikoli porabilo za 200€, temvec za polovico manj, torej en bi placal 30€, drugo pa 70€, ker je ze bolj realno, razen, ce nekdo res goljufa s temi delilniki, potem pa je cisto mozno, da pride do takih raazlik, saj na to sem jaz ze opozarjal pred uvedbo teh delilnikov.
Ciril Adamič | 24.10.2013 | 12:41
Ne razumem, zakaj se zaradi delilnikov nikoli nebi porabilo za 200 EUR? Če dva stanovanja skupaj porabita za 100 EUR, bo prvi plačal 15 EUR ( 30 % po ogrevalni površini) in drugi preostalih 85 EUR.
V resnem glasilu je bilo objavljeno (potem so po radiu ponavljali), da znižanje temperature v hiši za 1stC pomeni 5 % prihranka. Trdili so, da pri dobro izoliranih hišah znižanje temperature za 1stC pomeni do 10 % prihranka, kar ne drži. Tudi dobro izolirane hiše prihranijo 5 %. Res pa je, da 5% toplote za vsako hišo pomeni različen prihranek v denarju (dejansko v dobro izolirani hiši pri znižanju temperature prihranijo manj EUR kot v slabo izolirani).
znalček | 30.10.2013 | 11:35
Jasno, da bo poraba manjša, če bo imelo eno stanovanje zaprte radiatorje, kot če bosta obe stanovanji greli na ful.
natanos | 23.10.2013 | 14:01
Predlog je neumnost. Maksimalno 15% razlike v stroških ogrevanja med nekom, ki ima v stanovanju temperaturo 19C in njegovim sosedom, ki ima 25C in vsa okna odprta na škarje (in zato realno porabi 3x več toplote), ni dovolj velika motivacija za racionalno rabo energije.
DavidS | 23.10.2013 | 18:28
Se strinjam. To, da neogrevano stanovanje "dokazano porabi več kot 85%" toliko toplote, kot ogrevano, je čisti nesmisel.
Stipe Hodak | 23.10.2013 | 19:57
Da ne govorim o tem, kako se ponavadi pozabi pri primerjavi obračuna porabe toplote pozabi še primerjati višino računa za elektriko, števila stanovalcev, koliko kuhajo in uporabljajo električne aparate (pralni stroj, sušilec, etc..), ki vsi po vrsti pri porabi elektrike proizvajajo toploto, kar se seveda pozna pri ogrevanju, saj radiatorji (pri uporabi termostatskih ventilov, ki so pravzaprav obvezni) takrat manj grejejo oz. so vsaj pri meni praktično mrzli... 
Skratka predlagatelju predloga predlagam, da naj v svoje fizikalne izračuna vnese še dodatne spremenljivke...
Ciril Adamič | 24.10.2013 | 12:40
Če imajo vsa stanovanja v stavbi enako temperaturo (recimo 21stC), potem ni prehoda toplote med stanovanji. Stanovanje, ki ima v taki stavbi temperaturo 19stC, porabi cca 10 % manj energije. Če ima ugodno lego, dobi vso toploto preko sten, stropa, tal in toplovodov od sosedov tako, da ima lahko zaprte radiatorje in sedaj plačuje samo 30 % po ogrevani površini. Stanovanje z 25stC v tej stavbi porabi preko zunanjih sten in oken cca 20 % več in za ogrevanje sosedov (notranje stene, strop in tla) še dodatnih recimo 30 % več. Po indikatorjih na radiatorjih bi tako stanovanje prevzelo večinski delež ostanka stroškov ogrevanja, kar bi lahko plačilo zneslo skupaj recimo 300 % po ogrevani površini. Povzetek: prvi porabi 90 % plača 30 %, drugi porabi 150 % plača 300 %, razmerje porabe 1 proti 1,66 in razmerje plačil 1 proti 10. Kje je tu pravičnost?
Zakaj bi nekdo, ki želi višjo temperaturo od ostalih, odpiral okna bolj kot ostali?
Po mojem predlogu bi prvi plačal 85 % (poraba 90 %) in drugi 160 % (poraba 150 %), kar je pravičnejše.
Ciril Adamič | 24.10.2013 | 12:45
za David S
Izračuni in praksa to pokaže. Pri novejših stavbah je ta odstotek še višji, ker je poudarek na boljši izolaciji ovoja stavbe in ne na izolaciji notranjih sten. Izračuni so na voljo na povezavi: 
https://drive.google.com/?tab=wo&aut..a6jRTZWp6VG9QQy1VTFk
Ciril Adamič | 24.10.2013 | 12:46
za Stipe Hodak
Če prav razumem vaš komentar, ste eden od tistih v stavbi, ki jim ta način delitve stroškov toplote ustreza. Mislite, da plačujete toliko kolikor porabite (po dejanski porabi), pa se motite. Verjetno niste eden od tistih, ki zavestno izkoriščajo sedanjo možnost »kraje« toplote, da jo potem plačujejo drugi. Večina resnično misli (tudi zakonodajalec), da se sedaj plačuje ogrevanje po dejanski porabi. Stavba skupaj res plačuje po dejanski porabi, ker je merilnik porabe vgrajen pred toplotno postajo stavbe. Dejanske porabe posameznih stanovanj zaradi notranjega prehoda toplote ni možno izmeriti. Zato prava delitev stroškov po dejanski porabi toplote ni možna.
DavidS | 24.10.2013 | 21:48
V praksi.....če boste v povprečnem slovenskem stanovanju pozimi zaprli vse radiatorje, ne boste niti približno imeli 19 stopinj. Namreč, živim v takšnem stanovanju (z novimi okni), in vem, kakšna je temperatura, če čez vikend ni nikogar doma, in so radiatorji zaprti.
znalček | 30.10.2013 | 11:54
Gospod Adamič, smisel merilnikov je spodbujanje ljudi k varčevanju, vi pa predlagate sistem, ki bi kaznoval tiste, ki zapirajo radiatorje. Vsakdo lahko zapre radiatorje in zmanjša skupni račun ogrevanja, s tem pa tudi svojega. Mogoče se potem ne bo mogel sprehajati doma pozimi bos v kratkih hlačah in imeti pri tem odprta okna, mogoče bo moral zamenjati dotrajana okna ali vsaj zamenjati tesnila. Bom navedel konkreten primer. V mojem bloku je večina bolj zmrzljivih. Ko je zunanja temperatura v septembru padla pod 20 stopinj, so sforsirali priključitev ogrevanja, čeprav je bila v mojem stanovanju temperatura še vedno višja od 23 stopinj (moje stanovanje ima iz 3 strani zunanjo steno iz ene pa polovico neogrevanega stopnišča in polovico sosednjega stanovanja). Kljub temu, da imam še vedno zaprto ogrevanje (ker je povsem nepotrebno, temperatura je še vedno v stanovanju okrog 23 stopinj, v spalnici moram imeti celo odprto okno, da ni prevroče) , moram plačevati 40% glede na površino stanovanja. Je to za vas pravično?

Kar nekaj sosedov ni niti namestilo termostatskih ventilov in njihovi radiatorji, žgejo dan in noč do konca in tako mečejo energijo dobesedno skozi okno. Jaz temu razsipništvu plačam 40% glede na površino stanovanju. Je to za vas pravično? Se vam zdi še šravičneje, da bi moral namesto 40% tega plačati 85% trga razsipništva?
DavidS | 30.10.2013 | 18:04
Pa sem mislil, da je samo naš blok takšen, da ga je potrebno ogrevati tudi takrat, ko dnevne temperature še dosegajo 20 stopinj.

Delitev stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah

 UVOD

V večstanovanjskih stavbah se nekateri pritožujejo, da imajo nesorazmerno visoke stroške za ogrevanje stanovanja (recimo dvakrat višje kot pri plačevanju po ogrevani površini) odkar se uporablja delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi. Istočasno imajo drugi v stavbi minimalne stroške za ogrevanje (recimo 30 % od  plačevanja po ogrevani površini). Ali je možno tako velika nesorazmerja opravičiti z dejansko porabo?

Poglejmo poenostavljen primer. V stavbi sta dva enaka stanovanja, ki morata za tekoči mesec ogrevanja plačati skupaj 200 EUR (delež na vsakega po ogrevani površini 100 EUR). Ker ima prvi odčitek iz delilnikov nič, plača samo 30 % po ogrevani površini, kar znese 30 EUR. Drugi plača 30 % po ogrevani površini in ostanek po odčitku iz delilnikov, kar znese skupaj 170 EUR (30 + 170 = 200). Razmerje plačil je 1 proti 5,67. Ali je to plačevanje po dejanski porabi?

Splošno je znano, da se pri znižanju temperature v prostoru za 1stC pod normalno bivalno (21stC) poraba toplote zmanjša za okoli 5 %. Če bi v prvem stanovanju drastično varčevali in znižali temperaturo za 3°C pod normalno (18stC), bi bili stroški po dejanski porabi toplote 85 % od celotnega deleža po ogrevani površini stanovanja, kar bi zneslo 85 EUR. Če bi v drugem stanovanju pretirano zvišali temperaturo ogrevanja za 3°C nad normalo (24stC), bi bili stroški po dejanski porabi toplote 115 % od celotnega deleža po ogrevani površini stanovanja, kar bi zneslo 115 EUR. Razmerje plačil v tem skrajnem primeru bi bilo 1 proti 1,35. To bi bilo bližje načelu plačevanja po dejanski porabi.

Kaj pove fizika o toploti? Toplota prehaja skozi stene  iz  prostora  z  višjo  temperaturo  v  prostor  z  nižjo temperaturo, dokler se temperaturi ne izenačita. Prehod toplote je premo sorazmeren z razliko temperature, površino stene in toplotno prehodnostjo stene. Ogrevana stavba dovedeno toploto izgublja skozi ovoj stavbe (zunanje stene, okna, streha in tla). Količino v stavbo dovedene in za ogrevanje porabljene toplote lahko izmerimo v toplotni postaji. Toplota prehaja tudi med stanovanji v stavbi. Zato dejanske porabe toplote posameznih stanovanj v stavbi ni možno izmeriti. Izračuni pokažejo, da v stavbi neogrevano stanovanje porabi več kot 85 % toplote v primerjavi z normalno ogrevanim (100 %). Ta toplota pride v neogrevano stanovanje od sosedov skozi notranje stene, strop in tla. 

Tematiko podrobno obravnava Zaključna strokovna naloga »OBRAČUNAVANJE STROŠKOV PORABE TOPLOTNE ENERGIJE V VEČSTANOVANJSKIH STAVBAH« Ekonomske fakultete v Ljubljani. Povezave:

http://www.zenergija.si/images/Obracunavanje-stroskov-ogrevanja

 

http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Obracunavanje_Stroskov_Ogrevanja.pdf

 

PREDLOG

Za nepravično delitev stroškov ogrevanja je kriv Pravilnik o načinu delitve  in obračunu  stroškov za  toploto v  stanovanjskih  in drugih  stavbah z več  posameznimi  deli  (Ur.  l. RS,  št.  7/2010), ki ne upošteva zgoraj dveh dejstev:

  1. Dejanske porabe toplote posameznih stanovanj v stavbi ni možno izmeriti.
  2. Neogrevano stanovanje v stavbi porabi več kot 85 % toplote v primerjavi z normalno ogrevanim

15. člen se sedaj glasi:

»Stroški za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se v višini najmanj 60 % in največ 80 % razdelijo na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev, določenih na osnovi 10., 11. in 14. člena tega pravilnika. Preostali del stroškov za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se na posamezne dele stavbe razdeli glede na delež ogrevane površine.«

Predlagam spremembo 15. člena:

»Stroški za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se v višini 15 % razdelijo na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev, določenih na osnovi 10., 11. in 14. člena tega pravilnika. Preostali del stroškov za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se na posamezne dele stavbe razdeli glede na delež ogrevane površine.«

 

 


Ključne besede: delitev stroškov ogrevanja