Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Prepoved dodajanja benzena v naftne derivate in uporabe v industrijske namene
 
Marjan Bizilj
Ogledov: 5271
Predlog poslan 26.02.2010
Arhivirano
Zadnja sprememba 26.02.2010 16:35:37

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (5)  

Vladi Republike Slovenije bi predlagal, da z zakonom (ali odlokom) prepove dodajanje benzena v naftne derivate in uporabo v industrijske namene. Svoj predlog bi podkrepil s škodljivostjo benzena za zdravje ljudi.

Vlada Republike Slovenije je sicer z Uredbo o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku iz leta 2002 že določila mejno vrednost in sprejemljivo preseganje za benzen in ogljikov monoksid. Kot rok za doseganje mejne vrednosti si je Vlada RS zastavila 1. januar 2010.  V skoraj osmih letih po sprejetju te odredbe sta se količina prometa na slovenskih cestah in s tem onesnaženje bistveno povečala, kar ni pozitivno vplivalo na zdravje ljudi in živali. Glede na rast prometa je ta mejna vrednost marsikje presežena. Slovenija pa bo morala zaradi presežkov emisij ogljikovega dioksida plačati v evropsko blagajno okoli 20 milijonov evrov letno, oziroma do leta 2012 skupno 80 milijonov evrov.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200252&stevilka=2529

 

Kaj je benzen?

Benzen je brezbarvna, zelo lahko vnetljiva tekočina sladkega vonja, ki dobro raztaplja maščobe, smole, jod in naftalen. Benzen je pomembno industrijsko topilo in izhodna surovina za proizvodnjo zdravil, plastičnih mas, sintetskega gumija in barvil. Uporablja se kot dodatek k bencinu, vendar je zaradi karcinogenosti njegova uporaba omejena.

Pridobiva se iz premogovega katrana, nekaterih frakcij nafte ali sintetsko. Sodeč po njegovi strukturni formuli bi ga imenovali cikloheks-1,3,5-trien, kar pa ni pravilno, ker nima stalnih dvojnih vezi. Benzen je namreč aromatska spojina s kontinuirnimi PI vezmi, zato je zanj bolj primerna skeletna formula z včrtanim krogom, ki ponazarja kontinuirni elektronski oblak.

Uporaba

V 19. in zgodnjem 20. stoletju se je benzen zaradi svojega prijetnega vonja uporabljal v kozmetiki, do leta 1920 pa tudi kot industrijsko topilo za razmaščevanje kovin, pripravo lepil in odstranjevanje barvnih premazov. Leta 1903 so ga začeli uporabljati za dekofeiniranje kave, vendar so postopek kmalu opustili. Ko so spoznali njegovo toksičnost, so ga nadomestili z drugimi topili, predvsem s toluenom, ki ima zelo podobne lastnosti, vendar ni karcinogen.

Benzen povečuje oktansko število bencina in zmanjšuje klenkanje motorja, zato se je uporabljal kot dodatek motornemu bencinu. Okrog leta 1950 ga je nadomestil svinčev tetraetil, zaradi toksičnosti svinčevih spojin pa se je namesto njega v nekaterih državah spet začel uporabljati benzen. Zaradi negativnih vplivov na zdravje in možno onesnaženje podtalnice je vsebnost benzena v bencinu v EU omejena na 1%, do leta 2011 pa naj bi se zmanjšala na 0,62%.

Toksičnost benzena ter njegova škodljivost za zdravje ljudi in živali

Benzen je toksičen in povzroča resne okvare zdravja. Manjše količine benzena v zraku nastajajo pri zgorevanju tobaka in drv, izparevanju bencina na bencinskih črpalkah, v izpušnih plinih motornih vozil in izpustih industrijskih plinov. Benzen vsebujejo tudi pare lepil, barvnih premazov, voskov za loščenje pohištva in detergenti. Povečane koncentracije benzena so predvsem na bencinskih črpalkah in neurejenih odlagališčih nevarnih odpadkov.

Kratkotrajno vdihavanje visokih koncentracij benzena lahko povzroči smrt, vdihavanje nizkih koncentracij pa povzroči zaspanost, vrtoglavico, povišan srčni utrip, glavobol, drhtavico, zmedenost in nezavest. Zaužitje večjih količin benzena povzroči bruhanje, razdraženost želodca, vrtoglavost, zaspanost, krče in smrt.

Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvaro kostnega mozga, posledice pa so anemija, krvavitve in oslabitev imunskega sistema, kar poveča verjetnost infekcij. Benzen povzroča tudi levkemijo in druge oblike krvnega raka.

Izpostavljenost benzenu je svetovni zdravstveni problem. Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvare jeter, ledvic, pljuč, srca, možganov, DNK in kromosomov. Prva poročila, da povzroča raka, so iz leta 1920. Kemična industrija je kljub mnogim poročilom v medicinski literaturi šele leta 1979 priznala, da povzroča raka pri človeku. Dotlej je poskušala ovreči vse študije, ki so so opravile na živalih in trdila, da benzen na človeka nima nobenega vpliva. Raziskave so dokazale, da benzen povzroča raka pri različnih vrstah preskusnih živali, ne glede na to, kako so mu bile izpostavljene. Pri nekaterih ženskah, ki so vdihavale velike koncentracije benzena, so se pojavile nepravilnosti v menstrualnem ciklu in zmanjšanje velikosti jajčnih celic. Vpliv benzena na plod noseče ženske in plodnost moškega ni raziskan.

Študije na živalih so pokazale manjšo porodno maso mladičev, zakasnitev razvoja kosti in poškodbe kostnega mozga.

Dve neodvisni študiji povezujeta benzen z redkimi oblikami raka ledvic. Prva študija je zajela šoferje cistern za prevoz bencina, druga pa mornarje na tankerjih, ki prevažajo benzen. Benzen je zdaj klasificiran kot karcinogen (razred 1), ker dolgotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam benzena v zraku pri občutljivih posameznikih povzroča levkemijo, akutno mielocitno levkemijo (AML) in akutno nelimfocitno levkemijo (ANLL) pa nesporno povzroča ravno benzen.

Vir: sl.wikipedia.org/wiki/Benzen


Ključne besede benzen, naftni derivati, toksičnost, škodljivost, zdravje, kancerogenost
Kategorija: Okolje in prostor


Zadnji komentarji:

Marjan Bizilj | 25.04.2010 | 19:35
Odziv pristojnega organa objavljen najkasneje: 20.04.2010

Ta datum je že mimo. Žarnica, zbudi se!
Orca | 03.03.2010 | 07:28
Glede na to, da naj bi bil  za zviševanje oktanskega števila toluen ustrezen nadomestek benzena,  hkrati pa je manj škodljiv, bi bilo zanimivo vedeti, če obstajajo ponudniki tovrstnih motornih bencinov. Ker naši distributerji naftnih derivatov le te uvažajo, so odvisni od tržne ponudbe.
Po dostopnih podatkih je toluen cenejši od benzena. 
KatjaC | 01.03.2010 | 18:50
O strupenosti ni dvoma, preden pa se dokončno strinjam z vašim predlogom, bi rada doumela, zakaj se ga sploh dodaja benzinu, kaj bi pomenila njegova odsotnost za kvaliteto benzina in seveda posledični vpliv na motorje.
Marjan Bizilj | 01.03.2010 | 22:22
Delni odgovor na tvoj komentar bi bil naslednji in je povzet po članku, objavljenem na spodnji spletni strani.:

Poglejmo si torej pobližje zgodbo neosvinčenega bencina! Prve avtomobile je poganjal t.i. motorni špirit, ki bi bil po današnjih standardih izjemno čisto gorivo. Toda, zaradi visoke stopnje rafinacije je bila njegova proizvodnja predraga, zato so naftarji znižali stopnjo rafinacije, kar pa se je občutilo pri avtomobilih, saj je zviševanje kompresijskega razmerja v avtomobilskih motorjih povzročilo neprijetno tresenje in trdi tek motorja.

Rešitev je bila preprosta – bencinu so začeli dodajati učinkovito in ceneno primes, ki bi preprečila nevšečnosti ob delovanju močnejših motorjev. Tako je bil rojen osvinčen bencin, bencin v katerega so primešali čudežno snov, svinčev tetraetil. Toda v poznih šestdesetih je začelo v svetu primanjkovati visokokvalitetne nafte z nizko vsebnostjo žvepla in nitratov. Pojavila se je naftna kriza, ki je prisilila naftno industrijo k uporabi manj kvalitetnih surovin, torej gorivo, ki je povzročalo bistveno večje emisije žveplovega in dušikovega dioksida.

Tako so se začele v okolje sproščati zelo povečane količine kontaminatov, ki so povzročale kisli dež, ogaben smrad in dušeči smog. Okoljska zavest prebivalstva je terjala ukrepe za zavarovanje zdravja, naftna industrija pa je zaznala hudo nevarnost, ki bi utegnila ogroziti njene bajne dobičke.

Napad je najboljša obramba in naftna industrije je takoj našla dežurnega krivca – povečano število vozil v velemestih. S tem je svojo dobro plačano zaveznico, politiko, potisnila v hude škripce. Politiki so vedeli, da se zna omejevanje “avtomobilske svobode” pokazati na naslednjih volitvah, zato so naftarji in politiki staknili skupaj glave in v obrambo skupnih interesov našli novo donosno tehnološko rešitev – katalizator; osvinčeni bencin pa proglasili za največjega onesnaževalca človekovega okolja.

Katalizator, čudežna naprava, ki odstrani nevarno onesnaženje iz izpustov, je takoj postala pravi hit. Naftna industrija pa ni mogla izvreči svinčevega tetraetila iz bencina, saj bi se motorji sodobnih avtomobilov visoke kompresije “sesuli”, obenem pa je bilo že jasno, da osvinčeni bencih »zaduši« katalizator. Naftarji so tako poiskali tri nadomestke za svinčev tetraetil:

• aromatske spojine, ki temelje na benzenovem obroču: benzen, toluen, ksilen in dimetilbenzen;
• olefine, organske spojine z dvojnimi vezmi;
• oksigenate, organske spojine, ki vsebujejo kisik, npr. metan in etan.
...

Vsebnost nevarnih snovi v neosvinčenem bencinu je bistveno večja kot pri osvinčenem. Osvinčeni bencin vsebuje približno 29,2 % aromatskih spojin in 2,1 % koncentracijo benzena; tako »zdravi in ekološki« neosvinčeni bencin pa 36,4 % aromatskih spojin in 4,3 % koncentracijo benzena. Najnovejše meritve so pokazale, da vsaj 75 % benzena v zraku industrijskih mest izvira iz izpustov avtomobilov s katalizatorjem.

Več najdeš na strani:
http://www.skrivnosti-sveta.com/neos..naftnih-lobijev/
Marjan Bizilj | 01.03.2010 | 22:35
Benzen povečuje oktansko število bencina in zmanjšuje klenkanje motorja, zato se uporablja kot dodatek motornemu bencinu. 

Oktansko število predstavlja sposobnost zmesi, ki je izpostavljena visoki temperaturi in tlaku, proti prezgodnji detonaciji. Večje, kot je število, bolj je zmes odporna. Prezgodnja detonacija povzroča klenkanje in okvaro motorja. Odpornost proti samovžigu se ponavadi uporablja pri dieselskih motorjih, kjer pride zaradi velike temperature in tlaka do samovžiga. Taka odpornost se meri z cetanskim številom.

Oktansko število predstavlja razmerje referenčnih goriv zelo odpornega goriva proti klenkanju isooktana in neodpornega proti klenkanju heptana. Ko raziskujejo, kdaj začne gorivo klenkat, primerjajo z razmerjem teh goriv. 95-oktansko pomeni isto sposobnost kot zmes 95 % isooktana in 5 % heptana.

http://en.wikipedia.org/wiki/Octane_rating