4. 12. 2013
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor
V skladu z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12) je upravljavec ceste odgovoren za varen in nemoten potek prometa. Upravljavec ceste varnost udeležencev cestnega prometa zagotavlja med drugim tudi z napravami in ukrepi za umirjanje prometa. Postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za umirjanje prometa je pravno regulirana, in sicer to področje ureja 21. člen Zakona o cestah kot tudi tehnična specifikacija TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa.
Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu fizično onemogoči vožnja s hitrostjo, višjo od predpisane s prometnim pravilom ali odrejene s prometnim znakom, ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste. Naprave in ukrepe za umirjanje prometa je dovoljeno izvesti le na delih cest skozi naselja, kjer z rešitvami in ukrepi v skladu s predpisi o projektiranju cest ni mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil. Ovire morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo (vertikalno in horizontalno). Postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za umirjanje prometa je obvezna pred vzgojno varstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter drugimi objekti, ob katerih je zaradi specifične populacijske strukture udeležencev zahtevano zmanjšanje dovoljene hitrosti v naselju.
Kot je razvidno iz zgoraj navedenega je postavitev fizičnih ovir na vozišču ceste ustrezno pravno regulirana, zlasti iz razloga, da upravljavci cest ne bi postavljali hitrostnih ovir, ki bi lahko predstavljale nevarnost za udeležence cestnega prometa. Zato so z zgoraj navedeno tehnično specifikacijo predpisani načini izvedbe kot tudi dimenzije posamezne hitrostne ovire, ki so odvisne od načina njihove izvedbe (trapezna oblika, sinusoidna oblika, ploščad trapezne oblike). Zavedamo se dejstva, da se v praksi dogajajo primeri, ko izvedba hitrostne ovire ni v skladu z zgoraj navedenimi predpisi, zato je potrebno v takih primerih na sporno postavitev opozoriti upravljavca ceste, če pa ta ne ukrepa ali noče ukrepati pa zadevo naznaniti pristojnemu inšpekcijskemu organu, in sicer, če gre za občinske ceste občinskemu inšpekcijskemu organu, pristojnemu za ceste, če gre pa za državne ceste pa Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor.
Glede na navedeno ocenjujemo, da je predlog glede prepovedi postavljanja hitrostnih ovir iz prometno varnostnega vidika nesprejemljiv, saj se ta ukrep umirjanja prometa uporabi v skrajnem primeru, torej v primerih, ko z ostalimi ukrepi (večji nadzor prometa, meritve hitrosti z radarji, omejitve hitrosti s prometno signalizacijo, ipd.) ni mogoče doseči želenega učinka, ki se kaže v spoštovanju predpisane oziroma s prometnim znakom omejene največje dovoljene hitrosti vozil. Gre za ukrep s katerim učinkovito zagotavljamo varnost vseh udeležencev cestnega prometa, še zlasti najranljivejših skupin kot so otroci, starejše osebe, invalidi, kolesarji in podobno.