Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Reševanje zdravstva
peter i
Ogledov: 518
Predlog poslan 03.10.2013
Arhivirano
Zadnja sprememba 28.09.2013 17:07:36

  Predlog   Število glasov   Komentarji (11)  

Predlagam nasledne varčevalne ukrepe v zdravstvo.

  1. Občutna in takojšna pocenitev zdravniških pregledov,fizioterapij,operacij  in zobozdravstvenih storitev za minimalno od 30 do 70 %,ker je vse skupaj  občutno predrage in so cene občutno prenapihnjene pri teh storitvah,
  2. Direktno naročanje medicinske opreme,medicinskih pripomočkov in zdravil neposredno od proizvajalcev,ne pa preko posrednikov ki imajo z tem ogromne zaslužke zaradi katerih potem stanejo zdravila in medicinska oprema celo 2 več kot će bi to naročili direktno od proizvajalcev.
  3. Naročanje zdravil,medicinske opreme-pripomočkov preko javnih naročil direktno od proizvajalcev brez raznih posrednikov.
  4. Ukinitev DDV,marž ali pa vsaj občutno znižanje davka na preglede,operacije,marž na zdravila,medicinsko opremo z tem bi tudi ogromno prihranili v zdravstvo
  5. Da gre del davka na alkoholne in tobačne izdelke vsaj 50 % v zdravstveno blagajno
  6. Zdravniki naj nehajo predpisovati zdravila kar vse povprek in povsem po nepotrebnem saj mnoga zdravila pacienti sploh ne porabijo do konca ali pa jih sploh ne rabijo in tako še dodatno mečejo naš denar zdravniki proč.
  7. ukinitev oziroma nižanje bruto deleža plač na primer prispevka za šport,kulturo,davke na plače vsem zaposlenim v zdravniškem sektorju vsaj medicinskim sestram,tehnikom,terapevtom in zdravnikom,tako bi se stroški za plače v zdravstvo občutno znižali za vsaj od 30 do 45 odstotkov,ta denar ki bi ga prihranili pri plačah bi pa morali pustiti v zdravstveni blagajni za zdravila, preglede, operacije in medicinsko opremo da bi izboljšali stanje v zdravstvo
  8. Da upokojite zdravnike,medicinske sestre ki so že za v penzijo in da jih zamenjate z mladimi saj so mladi zdravniki,medicinske sestre precej bolj delovno zmožni in naredijo več kot pa nekdo ki še komaj hodi,zdravniki ki se pa upokojijo bi pa lahko poučevali mlade zdravnike,zdravnice da bi pridobili vso potrebno znanje na zdravstenih šolah.saj je veliko mladim zdravnikov brezposelnih čeprav jih je v zdravstvu občutno premalo.
  9. Da se ukine sofinanciranje zasebnega zdravstva.saj še za javno zdravstvo ni denarja
  10. Da se ukine ali pa občutno zmanjša število uprav,nadzornih svetov in da se tem zdravnikom ki sedijo v upravah ukine razne dodatke ki jih prejemajo ker so v upravi,nadzornem svetu te funkcije bi morali opravljati brezplačno saj so že njihove plače zelo lepe.
  11. Da se poostri nadzor nad zdravstenim zavarovalnicam v državni lasti saj zavarovalnice velikokrat podarjajo denar za razna sponzorstva namesto da bi šel denar v zdravstvo potem pa govorijo da ni denarja.
  12. Poskrbite da si uprave,direktorji,nadzorniki v teh zavarovalnicah ne bodo delili visokih denarnih nagrad,daril,regresov,odpravnin tudi z tem bi ostalo več denarja za zdravje slovenk in slovencev.
  13. Uvedite davčne blagajne v bolnišnicah,zdravstvenih domovih,zavarovalnicah

Po moje bi ti ukrepi povsem zadostili in rešili težave v zdravstvo in ne bi bilo več finančne luknje v zdravstveni blagajni.

Ne se zopet izgovarjati na že obstoječe zakone kar tako radi počnete,saj so predlogi zato da se zakone popravlja,ureja,spreminja na bolje mar ne ali hočete naše predloge samo in zgolj za okras?


Ključne besede
Kategorija: Zdravje


Zadnji komentarji:

peter i | 16.10.2013 | 16:45 Prikaži
 
očitno ne boste podprli tega predloga?




czs | 10.10.2013 | 17:46
Večino predlogov podpiram, s tem da jih je potrebno dodelati. Imam pa pripombe in sicer:
1. nabavo materiala in storitev načeloma ne more vršiti medicinsko osebje (to mora biti odgovorno le za pripravo strokovne specifikacije naročenega materiala, blaga  ali storitve za parimere, če gre za specialne artikle oz. storitve, ki jih lahko opredeli le medicinska stroka), ampak sposoben komercialist, ki se spozna na kvaliteto, ceno in ostale komercialne pogoje. Seveda je potrebno pripraviti orgnaizacijski predpis, kjer bi se točno vedelo kdo in za kaj je v neki instituciji odgovoren.
2. V svetih javnih zavodov in podjetij, kamor spadajo tako bolnice, zdravstveni zavodi, lekarne itd., po sedanjih statutih obsega  tudi do 12 oseb (večina je strokovnih sodelavcev iz samega zavoda, ki pa se na poslovanje ne razume, pa še lastni upravi oz. direktorju ne morejo biti niti nadzorniki niti opozicija) zato je potrebno te svete skrčiti na max 5 članov, od katerega je lahko zaposleni le en član. Iz prakse vem, da so sveti neučinkoviti, saj zaposleni ne razpravljajo o tematiki in  večinoma le potrjujejo plane, zaključne račune in plače po predlogih vodstva. To pa ni nikakršni nadzor in gre le za birokratizem.
3. Tem institucijam kronično primanjkuje znanja o organizaciji dela in ekonomiji, s tem pa se učinkovistost dela začne in konča.    
4. prepovedati bi bilo potrebno, da smejo biti direktorji razni strokovnjaki iz področja dejavnosti zavoda (zdravniki, ipd, ki so sicer uspešni strokovnjaki iz svojega pdoročja dela, o vodenju poslovanja pa nimajo osnovnih znanj).  
peter i | 10.10.2013 | 16:11 Prikaži
 
upam da boste podprli ta predlog
Tlachenka | 10.10.2013 | 10:34
Je nekaj dobrih predlogov, ne strinjam se pa s točko 8. Očitno nekateri res ne razumete kako deluje medicina, kjer so izkušnje tisto, kar je pomembno in ne šolsko znanje. Starejši zdravniki so videli veliko vec bolezni in če nimajo starostnih težav, so pomavadi veliko boljši diagnostiki.

Ogromno bi naredili že s tem, da bi bili osebni zdravniki boljši diagnostiki in bi paciente pošiljali na raziskave, ki jih dejansko potrebujejo. Tako pa vsakga pacienta pošljejo na vse možne preiskave, ki veliko stanejo. Poznam nekaj ljudi, ki te preiskave opravljajo in vsi pravijo, da je velik odstotek pacientov tam popolnoma brez potrebe oz. se že po simptomih vidi, da je določena preiskava nepotrebna. Vendar pacienta ne smejo zavrniti.
Gašper Zupančič | 09.10.2013 | 08:31
Glede trošarin na alkoholne in tobačne izdelke:
Torej bo zdravstvo v povečanju svojih prihodkov ciljalo na čimvečjo prodajo teh izdelkov - to ni ravno smiselno.
anekdota | 05.10.2013 | 23:34
 
Pozdravljeni

Predlog se mi zdi smisleno podpreti zaradi tistih točk s katerimi se strinjam, četudi bi bila samo ena. Gre zato, da tista točka ali tiste točke oz. ta predlog prispe do Ministrstva za zdravsto in se nanj odgovori; podobno kot bi odprli za vsako izmed podanih točk en predlog. Zato predlog podpiram.

Nekatere od njih komentiram:

Točka 1: zakaj se zdijo cene prenapihnjene; zato, ker so cene za nekatere storitve na trgu zelo različne, na primer v zobozdravstvu. Te različne cene torej kažejo, da nekdo opravi isto storitev za pol manj denarja kot nekdo drug, v isti, podobni ali celo boljši kvaliteti storitve.

Točka 7: Pri tej točki se mi zdi potrebno biti še posebno biti pazljiv. Menim, da so javne zdravstvene in javne izobraževalne storitve tiste, kjer bi naj v veliki meri veljala kvaliteta pred kvaniteto!
Torej javne šole in javno zdravstvo bi po moje morala biti zelo kvalitetna, četudi zato iz proračuna damo več sredstev. Kvalitetna pa ne le kot kvazi merilo v primerjanju z drugimi podobnimi inštitucijami po svetu, kot se naše predvsem izobraževalne inštitucije rade pohvalijo in podajajo uvrstitve na mednarodnih lestvicah, temveč kvalitetne tako, da gre izobraževanje z roko v roki z gospodarstvom, s PRAKSO, ne pa da imamo izobražen kader brez delovnih mest ali zdrastvene inštitucije, ki plačajo milijone za različne zdravstvene aparature, ki jih ne uporabljajo ali propadajo v njihovih kleteh.
Eventuleno, če se konstantno kaže na pomanjkanje kadra v nekaterih delih, je tu še vedno cca. 110.000 brezposlenih, ki bi se bodisi vsaj deloma lahko preusmerili in opravljali določene manj zahtevne storitve in tako postali vsaj delno zaposleni. V Sloveniji je veliko pomanjkanje prekvalificiranja v poklice, ki jih trg še vedno konstantno išče.

Zdravstvo bo predmet mnogih razprav in konliktov v prihodnosti že zaradi tega, ker "alternativna" veja zdravljenja in dojemanja zdravja človeka postaja v mnogih prepričanjih in znanjih v nasprotju z zdravstvom, ki je v preveliki meri podlegel interesu kapitala in tako zašel iz njegovega primarnega poslanstva. Seveda je "problem" globji.

lp
Gašper Zupančič | 09.10.2013 | 08:29
Spet to prekleto prekvalificiranje...
DavidS | 04.10.2013 | 14:22
1. Kako veste, da so prenapihnjene? Imate pri sebi stroškovno kalkulacijo za katere od teh storitev? Odkar dobivam od zobozdravnika račun za čisto vsak poseg (ki je plačan od zavarovalnice, seveda), se mi še nobena postavka na računi ni zdela ravno nesorazmerno visoka.

2. Tukaj se strinjam, da bi lahko imeli neko centralno nabavno službo za vse javne zdravstvene ustanove. Vsak zdravsteni dom seveda ne more naročati medicinskih pripomočkov neposredno pri proizvajalcu....če bi se naročalo za vse skupaj, pa bi to menda moralo biti izvedljivo. Konec koncev lahko takšna centralna nabavna služba deluje v okviru UKC Ljubljana kot verjetno največjega porabnika medicinskih pripomočkov in potrošnega materiala v Sloveniji. Vsekakor bi bil v tem primeru prihranek veliko večji, kot strošek dveh ali treh dodatnih zaposlenih, ki bi za to skrbeli.

3. Isto kot (2). Če bi ta centralna nabavna služba naročala preko javnih naročil, je seveda potrebno vse skupaj razbiti na manjše sklope, ne pa da se išče z enim javnim naročilom najugodnejšega ponudnika za celoten nabor nekaj stotih artiklov. 

4. Nesmiselno. Prihranili v zdravstvu, na drugi strani pa izpad iz proračuna. Naj se ve, koliko stvari dejansko stanejo. Sicer pa, kolikor vem, so zdravstvene storitve oproščene DDV. Marže so pa stvar prodajalcev in proizvajalcev, in je v njih nemogoče zakonsko posegati. Že zato, ker država ne more vedeti, kolikšna je dejanska marža pri posameznem izdelku ali storitvi.

5. V bistvu je vseeno, ali gre neposredno v zdravstveno blagajno, ali pa gre v proračun, od koder se potem krpa zdravstvena blagajna.

6. Kontrola predpisovanja zdravil je nujna. Tudi sam opažam, da se velikokrat predpišejo zdravila kar tako, brez prave potrebe....še posebej je to opazno pri razniki Aspirinih, Lekadolih in podobnem. Tukaj nedvomno izgubljamo kar nekaj denarja.

7. Spet, zmajšamo stroške zdravstva, in hkrati za isti znesek prihodke proračuna. S tem nismo naredili nič.

8. Če imamo večje število mladih brezposelnih zdravnikov, potem je vsekakor smiselno, da se starejši upokojijo.....ne vem pa, če jih dejansko imamo kaj dosti.....vseskozi namreč poslušamo o tem, kako nam primanjkuje zdravnikov, in morajo zato obstoječi delati ogromne količine nadur.....ki so prekleto drage. Če že, se naj potem zaposli dodatne zdravnike, in zmanjša število nadur. Z denarjem, ki ga plačamo starejšemu zdravniku za 100 nadur, lahko zaposlimo enega dodatnega zdravnika za polni delovni čas.

9. Javno zdravstvo je leglo neučinkovitosti in korupcije. Ob istih cenah za storitve zasebniki lepo živijo, javno zdravstvo pa nenehno tarna o izgubah. Če že kaj, se naj še večji del zdravstva privatizira. 

10. Uprav nimamo ravno veliko....morda v bolnišnicah, zdravstveni domovi in specialistične ambulante pa jih verjetno nimajo. Stroške vodenja bi lahko občutno zmanjšali recimo tako, da se za direktorje manjših zdravstvenih domov določi plača recimo 2500 EUR bruto, in da se po dva ali tri zdravstvene domove postavi pod enega direktorja. Ne verjamem namreč, da vodenje zdravstvenega doma v Metliki, Radečah ali Ormožu zahteva 40 ur na teden. Nesmiselno je, da to delo opravljajo zdravniki, ki imajo posledično po 100 in več nadur, namesto da se na to delovno mesto postavi managerja/organizatorja dela, ki lahko ima manjšo osnovno plačo od zdravnika, in to delo opravi brez nadur v dveh ali treh zdravstvenih domovih hkrati.

11. Tukaj je moj predlog drugačen: naj se država umakne iz lastništva zavarovalnic (z izjemo ZZZS). In če gre za zasebna podjetja, lahko potem delajo s svojim denarjem kar želijo.

12. Isto kot (11). Če so v zasebni lasti, lahko zaradi mene plačujejo milijonske nagrade upravam in nadzornim svetom....samo da ni moj denar.

13. Se strinjam. Davčne blagajne bi itak morali uvesti povsod.

Ker je preveč različnih predlogov, in ker ne gre glasovati za vsakega posebej, moram pač dati glas proti.....več je namreč takšnih predlogov, s katerimi se ne strinjam.
peter i | 04.10.2013 | 17:13
 
joj davids vi pa res očitno delate v vladi ali pa ste poslanec saj se skoraj nikoli ne strinjate z ničemer kar znajo samo poslanci.
Gašper Zupančič | 09.10.2013 | 08:38
8. Na zvodu je kar dosti brezposelnih zdravnikov. Preveč. Še posebno zato, ker jih v zdravstvenih ustanovah manjka!
Pri tem se poraja vprašanje zakaj. Kako naj zaposlimo nove zdravnike, ko pa vi vedno poudarjate, da je treba javni sektor zmanjšati? Zaradi takih mnenj (in diktata naših fevdalnih gospodov iz centra Evrope) veljajo omejitve zaposlovanja v javnih inštitucijah in zavodih.

9. Če želimo s privatizacijo prihraniti, smo neuravnovešeni. To je tako, kot če bi imeli prehlajeno kravo, pa bi jo močno pod ceno prodali, namesto da bi jo pozdravili in nato v polnosti uživali v njenih pridelkih.
DavidS | 09.10.2013 | 11:32
8. Zmanjšati je treba strošek javnega sektorja. Pri tem je število zaposlenih nepomembno.
Popolnoma logično je, da je bolje imeti 4 ljudi s po 2000 EUR plače, kot pa 3 s po 4000 EUR.
Število zaposlenih v javnem sektorju bi lahko celo označili kot pozitivno stvar.....več, kot je zaposlenih, manj jih je na sociali. Problem je pač v tem, da v veliki večini primerov več zaposlenih pomeni večji strošek.
Zdravniki, ki delajo mesečno po 100 in več nadur so pa, ravno nasprotno, veliko večji strošek, kot  če bi nekoga dodatno zaposlili, in tem starim zdravnikom ukinili nadure.

9. Če uporabim vaš primer, je privatizacija v zdravstvu pravzaprav to, da če imamo kravo, in nas liter njenega mlega stane 50 centov.....jo raje damo sosedu, in od njega mleko kupujemo po 40 centov.
Tudi če javno zdravstvo "ozdravimo", ne bo nikoli tako učinkovito, kot zasebno. Dejstvo pač je, da je zasebni sektor (ob redkih izjemah) bolj učinkovit od javnega....ne samo v zdravstvu, ampak na vseh področjih.