Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Sprejem novega zakona o dodelitvi pomoči
sten
Ogledov: 432
Predlog poslan 26.09.2013
Odziv pristojnega organa objavljen najkasneje: 26.11.2013
Zadnja sprememba 25.09.2013 16:20:25

  Predlog   Število glasov   Komentarji (5)  

 Potrebno uvesti zakon da vsak ki prejema denarno pomoč več kod 3 mesece in manj kod 18 mesecev ((KAR POMENI DA NI DOLŽAN VRNITI TEGA DENARJA DRŽAVI  po zakonu ki je bil nazadnje sprejet)  nov zakon )

Da mora oseba za vsak mesec prejete pomoči opraviti določeno število ur (70ur) družbeno koristnega dela. Seveda  delo mora biti prilagojeno njegovim zmožnostim,in njegovemu zdravstvenem stanju,pri bolnih osebah pač jih zdravstvena komisija oprosti.družbeno koristnega dela.


Ključne besede
Kategorija: Socialne zadeve


Zadnji komentarji:

Peter Battelino | 02.10.2013 | 14:07
sten, predlog bi bil smiseln, če država nebi poznala tako ogromne brezposelnosti, ki jo je z uzakonjenim uničenjem gospodarstva ustvarjala praktično od prvega dne osamosvojitve. 
- Če obstajajo področja, kjer lahko ljudje opravljajo "družbeno-koristno delo", zakaj za vraga, tal ljudi ne zaposli redno !?
- Če umetno povzročene brezposelnosti - iz uzakonjene pravne neodgovornosti in še česa - nebi bilo, bi bilo tudi prosilcev take pomoči tako malo, da bi bilo to področje zanemarljivo majhno, kot je bilo v prejšnji državi.

Gašper Zupančič | 02.10.2013 | 13:43
Glede famoznega prekavlificiranja delavcev, ki jih trg potrebuje:
stanje na ZRSZ dne 2.1.2013: 
- št. iskalcev zaposlitve: 116.509
- št. prostih delovnih mest: 889

Torej lahko s prekvalifikacijo po radodarni oceni zagotovimo delo kar 0,8% uradno brezposelnih.

Sicer pa predlog govori o tem, da je dela za opraviti veliko - zakaj pa je potem toliko brezposelnih?
anekdota | 03.10.2013 | 00:51
 
Pozdravljeni

Če boste dovolj redno gledali med oglase ponudb dela, boste kaj kmalu lahko ugotovili, da se nekatere vrste poklicev konstantno išče; navkljub brezposlenosti. Recimo varilce, natakarje, snažilke, prodajalce, kot tudi precej zdravstvenega osebja, gradbene delavce, različne učitelje...konstanto že vrsto let (z izjemo gradbincev, ko je gradbeni lobij deloma padel).

Hkrati pa tudi ni nujno, da se išče točno določen kader, ko pa lahko brezposlene uporabimo tudi drugje. Recimo v novih ali sedaj številčno zanemarljivih obstoječih poklicih, ki jih je smiselno in potrebno prilagoditi času in prostoru, ter predvsem potrebam ljudi.
Na primer nimamo dovolj ljudi z idejami o tem, kako ustvariti nove predvsem trajnostne in ekolju prijazne poklice. Med tem ponekod v EU pridno zaposljujejo na stotistoče ljudi v poklice prihodnosti (vetrnice, sončne celice, električni avtomobili, ekološko kmetijstvo, itn). Nismo samooskrbni, pa bi lahko bili. Gozda je veliko in bi lahko proizvajali lesne izdelke, namesto, da les prodajamo, izdelke pa potem drago kupujemo iz tujine.
Torej se zdi, da nam manjka predvsem idej in zadovoljive podpore v procesu ustvarjanja samostojnih posameznikov, ki niso vedno in večno odvisni od služb, ki jih ponujajo drugi. V procesu, katerem se brezposelne usposobi do stopnje, da so sami tisti, ki znajo poskrbeti zase in se primerno vključiti v družbo.  ZRSZ pa NI nek očiten napreden center idej, katere bi prenašal na brezposlene, ki bi posledično postali samostojni posamezniki z idejami za nove projekte in tako zmanjševali družbeno brezposlenost; temveč v večini zgolj posredujejo informacije, ki bi jih sicer v večini lahko pridobili preko elektronskega komuniciranja. Na precej podobni stopnji je očitno tudi izobraževalni lobij. Izgleda, kot da ni v družbenem interesu, da večina ima delo, saj bi v nasprotnem primeru ustvarili mehanizem s katerim bi 120.000 brezposelnim omogočili zaposlitev. Redki posamezniki pa nam ob tem kažejo, da se z dobro idejo da ustvariti veliko navkljub recesiji.

lp
anekdota | 03.10.2013 | 00:51
 
-
anekdota | 26.09.2013 | 13:53
 
Pozdravljeni

Strinjam se, da bi brezposelne osebe lahko družbeno bolje aktivirali.
Predvsem imam v mislih prekvalifikacije v poklice, ki jih trg potrebuje in poklice, ki bi vzpodbujali samozaposlovanje. Nekatere praktične izkušnje bi se s družbeno koristnim delom lahko pridobivale.

Družbeno koristnega dela ne bi vsiljeval na način, da mora brezposelni opravljati točno določeno delom določeno s strani tretje osebe, temveč, da se brezposleni osebi ponudi paleta družbenih del na podlagi katere izbere tisto družbeno delo, kjer predvideva, da bo lahko koristen in skozi katerega bi pridobil ali poglobil znanje. Nikakor pa ne, da se delo človeku vsiljuje, saj se lahko doseže obraten učinek.

Vložek ne bi bil brezplačen, saj morajo ljudje dobiti plačano prehrano, zavarovanje in prevoz na delo, morda delovno obleko, orodje in še kaj. Zato bi morala biti dela dovolj družbeno koristna, da bi se nastali stroški davkoplačevalcem povrnili s presežkom oziroma profitom. Na primer:

Uvedli bi delo na kmetijah, obdelovanje vrtov, vrtovi na in ob zgradbah, itn... ljudje bi se naučili koristnega dela zase, hkrati pa bi z eko pridelki lahko proizvajali malice in kosila za vrtce, šole, javno upravo... Proizvodnja bi bila lokalna in podpirala domačega proizvajalca, s tem bi podpirali načrt o povečani samooskrbi s prehrano v Sloveniji. Pridelava hrane bi bila bolje nadzorovana in tako tudi kvalitetnejša. Otroci v šolah in vrtcih bi jedli bolj zdravo hrano. Zmanjšal bi se strošek razpršenih javnih naročil. Ob tem bi revni brezposleni imeli kvalitetno hrano tudi zase. Delo v naravi, na zemlji in zraku je lahko zdravilno. Znanje o obdelovanju vrtov in zemlje je pristotno in ga ne bi bilo težko prenašati, deliti ter poglabljati.
Namesto da na dobri zemlji rastejo megamarketi s ponudbo tujega proizvajalca in slabšo kvaliteto hrane, ki odžirajo sredstva slovenskemu kmetu, bi lahko na njej proizvajali lokalno in ekološko pridelano hrano visoke kvalitete.
 
V družbeno koristno delo pa bi lahko vpeljali dodatne izobraževalne aktivnosti za osebe, ki bi ga opravljale.
Različne organizacije, društva, terapevti, zdravilci, strokovnjaki, ipd, bi se z brezposlenimi ukvarjali vzporedno z opravljanjem dela. Tako bi kot sem že predlagal v drugi temi, to postal Zavod za celostno pomoč in integracijo posameznika v družbo oz. prostor, katerega namen bi bil predvsem priprava na delo, prekvalifikacija oz. izobraževanje brezposlenih ljudi, ter dolgoročno in bolj stabilno vzpostavljanje zaposljivosti prebivalstva v poklice, ki so bolj trajnostni in predvsem okolju, s tem posledično ljudem, prijaznejši.

Mnenja sem, da izobraževalne inštitucije v državi ne opravljajo njihove naloge zadovoljivo. Mislim, da so premalo povezane z realnimi gospodarskimi in družbenimi potrebami in prihodnostjo. Zelena revolucija in zelena miselnost je v mnogih državah že prežela precejšen del izobraževalnih in gospodarskih aktivnosti, pri nas se v trajnostnem razmišljanju šele prebujamo. Na pragu pa so že nove dopolnjevalne usmeritve.

Ljudje po končanih šolah v poklice, ki jih družba očitno ne potrebuje dovolj, ne dobijo zaposlitve. Zato se zdi potrebno mlade navdušiti za poklice, ki imajo prihodnost. Prednost pa je lahko tudi ta, da nekatera znanja kot je recimo ekološko kmetijstvo lahko uporabimo tudi v osebne namene in ne zgolj družbene. S tem povečamo interes po izobraževanju.

lp