Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Lektoriranje spletnih portalov
 
Preglauica
Ogledov: 1017
Predlog poslan 26.09.2013
Z odzivom organa 19.11.2013
Zadnja sprememba 19.09.2013 10:51:44

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (16)  

Predlagam, da bi bilo lektoriranje spletnih portalov obvezno. Vedno več bralcev bere na spletu, portali ne skrbijo za zgledno slovenščino (rtvslo.si, 24ur, vecer.com ...) in posredno spodbujajo polpismenost. 


Ključne besede lektoriranje, spletni portali, slovenščina
Kategorija: Splošno


Zadnji komentarji:

studenecuros | 29.09.2013 | 10:38
Boljše lektorsko pregledovanje na spletu objavljenih člankov (in ostalih vsebin) je ključnega pomena za povečanje pismenosti. Ironično je namreč, da imamo na Zavodu prijavljenih na stotine slovenistov, ki jih ne moremo nikakor nimakor zaposliti, ker so v prosveti učiteljska mesta zapolnjena do zadnjega, hkrati pa se vsakodnevno srečujemo z napol pismenimi ne le med navadnimi smrtniki, temveč tudi politiki, javnimi uslužbenci, policisti, včasih tudi med novinarji, časnikarji in kolumnisti, od katerih bi najbolj pričakovali, da obvladajo pisani in seveda tudi govorjeno zborno slovenščino, vključujoč njegovo slovnično, pravopisno in pravorečno plat.

Varčevanje pri sredstvih, namenjenih kakovosti na spletu priobčevanih besedil, je protislovno glede na poslovno-podjetniško mislenost, čim večjo vsebinsko in slogovno vrednost svojega dela.

Dosledno in kakovostno lektoriranje javnih besedil, med katera seveda spadajo tudi spletne različnice časnikov in ostale vplivne komercialne, če že ne uradne spletne strani, taka praksa je povsod drugod v zahodnem svetu povsem samoumevna in nikakršna izjema. Kot ostali visokorazviti narodi imamo tudi Slovenci knjižni jezik, kar izpopolnjen in dovršen sistem, ki ga je smotrno uporabljati v okoliščinah in na mestih, ki ga zahtevajo. 

Če pa se, kar zadeva časnikarje in kolumniste, zgovarjamo na izvirnost in neokrnjenost njihovih besedil kot edinstvenih stvaritev, se potem enako resno vprašajte, kaj bi se zgodilo, če zbornega jezika na uradnih ne bi bilo uporabljati. Že sama razčlenjenost in raznovrstvnost slovenskega pokrajinskega jezika jasno priča, da se, če bi vsak lahko povsod govoril, kakor se bi mu zljubilo, kaj kmalu ne bi več razumeli.
benF86 | 26.09.2013 | 21:23
Glede na to, da imam zaradi poklica posredno nekaj vpogleda v situacijo v raznih medijskih hiš, vam lahko kar takoj povem, v katerem grmu tiči zajec.

V "šparanju". Ogromno medijskih hiš zaposluje ljudi, ki za svoje delo prejmejo drobiž, saj so plačani na uro namesto na učinek (in kakovost). Kdorkoli plačuje prevajalce in lektorje po urah namesto po straneh, s tem vabi jezikovno katastrofo. Seveda bodo ljudje šli delat tudi za borno urno postavko, samo da si zagotovijo preživetje, nikakor pa ne bodo motivirani za dobro delo, ko njihovi kolegi, ki so plačani po učinku, dobijo za uro dela tudi 10x višje plačilo.

"Koliko denarja, toliko muzike," pravi pregovor, "žebljico na glavico" pa še bolj zadane angleški: "If you pay peanuts, you get monkeys."
DavidS | 29.09.2013 | 11:09
Potem pa naj gredo delat drugam?
benF86 | 29.09.2013 | 12:24
Nimajo možnosti iti drugam. Izbrali so najboljšo možnost med slabimi, t.i. najmanjše zlo. To, da imajo delo, še ne pomeni, da morajo biti (samo) zaradi tega srečni, čeprav so slabo plačani.
DavidS | 29.09.2013 | 14:41
To, da dobijo plačo, pomeni, da morajo delo opraviti kvalitetno....očitno njihovo delo na trgu ni vredno več, kot dobijo.

Nikoli nisem bil podpornik tistih, ki pravijo, da imajo pravico slabo delati, ker po njihovem mnenju niso dovolj plačani, da bi delali dobro.
benF86 | 30.09.2013 | 05:59
Točno tako. Njihovo delo je na trgu vredno toliko, kolikor zanj dobijo. Če bodo delali več/boljše, ne bodo dobili nič več, zakaj bi torej naj delali več oz. boljše? Delavec zmeraj poskuša delati čim manj za čim večjo plačo, delodajalec pa (v Slovenistanu) poskuša plačati čim manj za čim več in bolje opravljenega dela. Povprečje tega je tržna plača, ki jo dobijo, in kakovost dela, ki jo ta pregovor kritizira.

Sam sem velik podpornik tega, da vsak dela tako in toliko, kolikor se mu zdi. Seveda pa sem tudi velik podpornik zelo agilnega trga delovne sile, v katerem lahko delodajalec delavca, ki dela ne opravlja zadovoljivo, brez komplikacij odpusti.
anekdota | 28.09.2013 | 05:12
 
Pozdravljeni

Da in ravno v odnosu oz. razumevanju "kolikor denarja, toliko muzike" je problem. V primernem uredniškem delu bi to pomenilo manj medijskih vsebin, a tiste ki so kvalitetne, vsebinsko zanimive, izobraževalne, torej tudi primerno lektorirane. Torej pred kvantiteto kvaliteta, ki pa bi bila omejena z dovoljeno mejo odstopanja, ki bi v splošnem veljala za vse določene javne medije in portale. Recimo medij in portal, ki preseže določeno število obiskanosti, bi moral vsebine ustrezno lektoritati.

Ker pa je odnos do prejemnikov medijskih vsebin postal preveč kapitalističen in se je začela uredniška politika uporabljati predvsem za pridobivanje kapitala, namesto da bi mediji opravljali njihovo poglavitno nalogo, ki je izobraževanje, je temu pač tako kot je.

Vse to pa ima določeno ceno, ki jo naposled "plačamo" vsi. In dokler v družbi ne bo dovolj zavesti o tem, bomo še naprej dopuščali takšne vsebine in ne ustvarili mehanizme, ki bi takšno početje selekcionirali.  Do tedaj pa se zdi, da se je vedno znova potrebno opomniti o tem, da VSE kar potrošnik izbere, VEDNO ima posledice! Če bomo izbrali manj kvalitetne vsebine pomeni, da medijem, ki jih ustvarjajo dajemo svoj čas in energijo in jih s tem podpiramo v tem kar počno. "Zdrave" medije pač ne more narediti le nekaj jezikoljubcev s predpisi in zakoni, temveč jih ustvarja tudi izbira potrošnika oz. odjemalca medijskih vsebin.

Mediji so zelo pomemben del družbe in igrajo zelo veliko vlogo v ozaveščanju ljudi. Še vedno pa jih premalo in nezadovoljivo uporabljamo na nekaterih družbenih področjih. Recimo v povezovanju med odločanjem o pomembnih družbenih vprašanjih med upravljalskim delom družbe in neupravljalskim; tako se posledično zatekamo v tak način komunikacije kot je tale portal, ki je glede na dejansko odločanje o pomembnih družbenih vprašanjih, milo rečeno patetičen.

lp
DavidS | 28.09.2013 | 10:53
Tukaj se ne strinjam ravno. Po mojem glavni problem ni v tem, da se te ljudi premalo plačuje. Glavna težava pri rtvslo je tista, ki je prisotna v celem javnem sektorju....ni odgovornosti, in ni sankcij za slabo delo. Isti rezultat dobimo pri komercialnih ponudnikih zato, ker je ljudem vseeno, kako je nekaj napisano....oziroma se v najboljšem primeru malo vznejevoljimo, portal pa še zmeraj obiskujemo. In posledično ni ekonomskega interesa za kakovostnejšo delo.

Tisti, ki imajo zavest, da se potrudijo, in naredijo dobro, dajo od sebe dober izdelek. Tisti, ki jim je vseeno, in gredo po liniji najmanjšega odpora, pa pač naredijo zmazek. Na koncu so oboji enako plačani, službe pa ne izgubi nihče.

Prepričan sem, da če bi te ljudi plačali 100% več, bi dobili enak rezultat....
benF86 | 28.09.2013 | 19:00
In kdo bo ocenjeval kakovost vseh besedil?

In tudi če bi jih plačali 100 % več, bi še zmeraj bili plačani zgolj 50 % zneska, ki bi ga pri enaki delovni obremenitvi zaslužili drugje.
anekdota | 03.10.2013 | 01:03
 
Pozdravljeni

Strinjam z DavidS o tem kar piše, da ni vedno zadovoljive odgovornosti in sankcij.
-

Četudi bi jih plačali več in učinka ne bi bilo, lahko to pomeni, da se zdi smiselno, da se na področju medijev ustvari drugačne pogoje in pravila, ki veljajo za vso Slovenijo in ne samo za nacionalne ali samo za zasebne rtv. To pa je stvar vizije, vsklajevanja in politične volje, I guess.

lp
anekdota | 26.09.2013 | 15:08
 
Pozdravljeni

Strinjam s Tlachenko in DavidS. Vsaj novinarski članki bi morali pisani slovnično ustrezno.
Verjetno je to ob uredniški politiki tudi stvar zakonodaje, ki jo morajo mediji upoštevati.
Javni spletni medij (torej ne osebni blog ali spletna stran) temveč spletna stran, ki je po definiciji medij, bi verjetno morala vključevati lektoriraje besedil. Ali gre za pomanjkljiv nadzor ali pa niso dorečena pravila ne vem, mislim da prvo. Predvidevam torej, da je to zakonsko že urejeno.
Spletni portal imam lahko tudi jaz, kar še ne pomeni, da ga kot posameznik nimam pravice oblikovati po svoji želji, četudi na njem uporabljam samo (moj) osebni sleng.

Morda se odgovore najde na tej strani: https://www.ip-rs.si/
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja:
https://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-dostopu-do-informacij-javnega-znacaja/
lp
Preglauica | 26.09.2013 | 18:56
Pozdravljeni,

hvala za razširjeno pojasnilo. Tako sem mislila tudi jaz (in se zdaj tudi naučila, da moram biti jasnejša in natančnejša pri predlogu).
Tlachenka | 26.09.2013 | 11:08
Čeprav bi si to neizmerno želela, saj je jezik v naših medijih tragičen, ne vidim, kako bi bilo to izvedljivo.
DavidS | 26.09.2013 | 10:49
Lektoriranje česa?
Člankov, ali komentarjev?

Kaj bomo šteli kot spletni portal? Tudi moj blog (če bi ga imel)?
Preglauica | 26.09.2013 | 18:53
Res je, nisem bila natančna. Mislila sem na spletne portale podjetij, s katerimi služijo in so nadomestek tiskanih izdaj ali drugih oblik medijev, npr. Večer, Delo, 24ur, Siol, zurnal24 ... Najbolj moti me rtvslo.si, ker ga plačujemo mi. 

Zasebni spletni portali so zasebni in jih zakonsko verjetno ne moremo preganjati. :) No, sicer je polpismene bloge tudi težko brati ...
DavidS | 26.09.2013 | 19:17 Prikaži
Vsi našteti, razen rtvslo, so zasebni.
Mislim, da bi bilo zakonsko zelo težko definirati takšno omejitev.

To, da na MMC zaposlujejo ljudi, ki so slovnično težko sploh končali osnovno šolo, pa ni ravno nekaj novega......žal......javni sektor, pač....