12. 11. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Plačilo za delo je eden pomembnih elementov delovnega razmerja in hkrati dvostranskega razmerja med delavcem in delodajalcem. Delavec se s pogodbo o zaposlitvi zaveže opravljati delo za plačilo. Za delavca je to ena bistvenih pravic iz delovnega razmerja. Obveznost plačila delodajalca v zameno za osebno opravljanje dela pa je temeljna pogodbena obveznost delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr.; v nadaljevanju: ZDR-1) v 44. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena ZDR-1.
V skladu s prvim odstavkom 126. člena ZDR-1 je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z Zakonom o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/2010) oziroma s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. ZDR-1 nadalje določa obvezne sestavine plače, t.j. osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Pomembna pravica delavca v zvezi z izplačilom plače je pravica delavca do pisnega obračuna. ZDR-1 (za razliko od prej veljavne ureditve v ZDR – 2002/2007) v 135. členu natančneje predpisuje vsebino pisnega obračuna, s tem, ko določa, da morajo biti iz njega razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Pri izplačilu za posamezno plačilno obdobje morajo biti iz pisnega obračuna razvidni vsi navedeni podatki ter podatki o delavcu in delodajalcu.
Delodajalec je dolžan delavcu pisni obračun plače izdati najkasneje do konca plačilnega dne. Le-ta pa mora biti, v skladu z 31. členom ZDR-1, dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se stranki lahko sklicujeta na zavezujoče pravne vire, ki veljajo za konkretnega delodajalca in delavca. Že sam ZDR-1 pa določa, da plačilni dan ne more biti določen na kasnejši dan kot na 18. dan po poteku plačilnega obdobja.
Upoštevajoč navedeno, je ZDR-1 z obravnavano določbo 135. člena dodelal ureditev v zvezi s pisnim obračunom, ki je podlaga samemu izplačilu plače. Namen pisnega obračuna je v tem, da je delavec seznanjen s podatki, ki se nanašajo na denarne prejemke, da ima delavec ustrezen pregled nad njimi in da lahko preveri pravilnost izračuna. Pomembna novost, ki jo je uvedel ZDR-1, pa je tudi določba, po kateri je pisni obračun, ki ga mora delodajalec izdati delavcu ob vsakokratnem izplačilu, verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo (tretji odstavek 135. člena ZDR-1). Po novem bo delavec lahko z izterjavo svoje terjatve (neizplačane plače ali drugih prejemkov) v izvršilnem postopku hitreje prišel do poplačila. Pogoj za vložitev predloga za sodno izvršbo pa je, da pisni obračun, ki predstavlja verodostojno listino, vsebuje v drugem odstavku 135. člena ZDR-1 navedene vsebine.
Nenazadnje naj še dodamo, da v primeru, ko delodajalec delavcu ne izda pisnega obračuna v skladu s 135. členom ZDR-1, stori prekršek, za katerega inšpektor za delo izreče globo, določeno v 217. členu ZDR-1.