Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Višji prag za priznavanje narodne manjšine
 
studenecuros
Ogledov: 680
Predlog poslan 04.09.2013
Z odzivom organa 28.10.2013
Zadnja sprememba 03.09.2013 23:50:36

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (9)   Popravki predloga  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 28.10.2013

Odziv Urada za narodnosti

V zvezi s posredovanim predlogom, ki se nanaša na zvišanje pragu za priznavanje narodno-etničnih manjšin v Republiki Sloveniji, pojasnjujemo, da ima Republika Slovenija pri urejanju tozadevnega vprašanja tri pristope:

  1. Pravna podlaga za urejanje položaja italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Slovenije je 64. člen Ustave RS. Pripadnikom italijanske in madžarske narodnosti se poleg individualnih pravic, ki jih uživajo in uresničujejo kot posamezniki, priznavajo tudi kolektivne pravice (zastopanost v Državnem zboru, uradnost njihovih jezikov, dvojezičnost…).
  2. Pravna podlaga za urejanje položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji je 65. člen Ustave RS, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Romska skupnost nima položaja klasične narodne manjšine, ampak gre za posebno etnično skupino (z lastnim jezikom, kulturo, zgodovino), ki so ji na podlagi ustave in veljavne zakonodaje zagotovljeni zaščitni ukrepi oziroma t.i. pozitivna diskriminacija.
  3. Pripadniki ostalih manjšinskih skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji, uživajo po Ustavi RS (61. člen) individualne pravice. Te pravice jim omogočajo, da ohranjajo svoje narodnostne, jezikovne in kulturne značilnosti na raznovrstne načine.

Iz povedanega sicer izhaja, da že Ustava RS različno obravnava pripadnike različnih narodnosti. Vendar pa za tako razlikovanje obstaja utemeljen razlog. Avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ter avtohtona romska skupnost so se skozi daljše zgodovinsko obdobje ohranile na določenem poselitvenem območju Slovenije, medtem ko so skupnosti pripadnikov ostalih manjšinskih skupnosti nastale predvsem kot posledica sodobnih migracijskih procesov in kot take tudi niso imele oz. nimajo za posledico neke strnjene poselitve, ampak ravno obratno – razpršeno poselitev po celotni Sloveniji.

 

Priloge: