Orodje za zmanjševanje odpada hrane v celotnem javnem sektorju
Zadnje raziskave kažejo, da odvržemo skoraj tretjino vse pridelane hrane, zato je reševanje te problematike postala prioritetna naloga Evropske unije.
Predstavitev orodja
Vsi prehrambeni obrati v javnem sektorju imajo določen tedenski meni. Ponavadi nudijo izbiro od dveh do štirih menijev. Sem štejemo šole, zavode, javna podjetja, zdravstvo, vojsko itd. Vrtci so zaradi specifike izključeni iz tega projekta.
Na mesto za prevzem hrane namestimo preprost zaslon na dotik, kjer je prikazan meni, ki bo serviran naslednji dan. Pozorno! Naslednji dan! Uporabnik ponavadi že ve, kaj iz dane izbire bo jedel in z dotikom sporoči informacijo. Ta informacija glavnemu kuharju omogoča, da izjemno natančno izve, koliko obrokov katerega menija bo potrebno pripraviti, posledica česar je izjemno natančno normiranje in zmanjšanje odpada na minimum.
Dvojni učinek
- Stroškovni učinek
Za lažjo predstavo bom primer gradil na osnovnih šolah. Naslednji izračun predstavlja minimalen učinek vpeljave orodja, saj so vrednosti v realnosti višje.
V Sloveniji imamo glede na podatke skupaj 782 osnovnih šol in podružnic. Predpostavimo, da z uporabo orodja vsaka prihrani 1 kg hrane. To pomeni dnevno 782 kg, na letni ravni 147.798 kg. Če 1 kg hrane ocenimo z minimalno vrednostjo 1 eur, pomeni, da šolstvo oziroma država na letni ravni prihrani 147.798 eur. Sam sem mnenja, da bi bil realen rezultat vsaj dvakratnik osnovnega zneska, kar v praksi pomeni izjemen dosežek. Prihranek v državni blagajni se potencira, ko vključimo v sistem še ostale prehrambene obrate v javenem sektorju: vojska, zdravstvo itd.
- Vzgojnoizobraževalni učinek
Ne samo, da rezultati o količini odvržene hrane predstavljajo naš amoralen odnos do te osnovne dobrine, še več, zadnja kruta klimatološka dognanja nas vedno bolj opozarjajo, da bo v bližnji prihodnosti odnos do hrane pomenil bistvo preživetja. Prav tako je potrebno družbo osvestiti o škodljivosti učinkov intenzivne uporabe pesticidov ter GMO, ki so posledica nenasitne potrošniške ideologije, ki jo z nezavedanjem podpiramo.
Vsakomur je jasno, da se temeljite spremembe dogajajo v samem jedru, se pravi pri vzgoji in izobraževanju. V današnji digitalni dobi lahko stik z mladimi najbolje vzpostavimo skozi orodja, ki so jim blizu. In to digitalna tehnologija vsekakor je. Orodje, zaslon na dotik, dobi pomembno vlogo, saj v svojem bistvu nosi odgovornost, da lahko človek na podlagi svoje odločitve pozitivno pripomore k lastnemu in posledično družbenemu razvoju. Osveščanje le-tega, v primeru osnovne šole, pedagogom nudi ogromno razvojnih možnosti, saj bi bil projekt lahko del širšega komunikacijskega orodja, ki bi ga mladi uporabljali zato, da bi hkrati razumeli pomen svojih odločitev in odgovornosti, ki iz njih izhajajo, kakor tudi zavedanje, da tehnološka orodja uporabljamo zato, da z njimi upravljamo in ne, da smo z njimi upravljani.
Ustarjajmo pozitivna orodja; orodja, na katera bo družba reagirala pozitivno in s tem dvigovala raven celotne kuture.