Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Rezervni sklad večstanovanjskih stavb
 
Drzavljanka
Ogledov: 1834
Predlog poslan 19.07.2013
Z odzivom organa 18.09.2013
Zadnja sprememba 19.07.2013 11:35:28

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (10)  

Rezervni sklad je namenjen finančni razbremenitvi trenutnih lastnikov posameznega stanovanja za investicije. Vsi stroški investicij se delijo po stanovanjih, sredstva zbrana v rezervnem skladu pa so last VSEH stanovanj. Kljub temu, da upravniki praviloma morajo terjati neplačnike v sklad in izterjava je lahko uspešna ali neuspešna, če pride do investicije na bloku lahko upravniki uporabijo vsa sredstva v rezervnem skladu tudi za kritje stroškov stanovanja, katerega lastnik ni vplačeval v rezervni sklad. Če je v bloku torej en velik neplačnik, na koncu vsa ostala stanovanja plačujejo tudi njegove stroške, če upravniku ne uspe izterjati neplačnika (lahko traja tudi par let).

Zakonsko mora upravnik voditi in poročati le o celotnih sredstvih v rezervnem skladu, ne pa po stanovanju.

Predlog je, da morajo upravniki voditi sredstva rezervnega sklada po stanovanju. Sredstva pripadajo stanovanju in se lahko krijejo le za delež stroškov, ki jih mora kriti stanovanje. Zbrana sredstva stanovanja se ne smejo uporabiti za kritje stroškov, ki jih mora plačati lastnik drugega stanovanja.

Stanovanjski zakon in zakon o upravljanju večstanovanjskih stavb bi bilo potrebno dopolniti:

1-upravnik mora letno poročati o stanju rezervnega sklada po stanovanju: terjano, plačano, neplačano

2-sredstva rezervnega sklada stanovanja se lahko porabijo le za plačilo deleža stroškov posameznega stanovanja.


Ključne besede upravnik, rezervni sklad, večstanovanjska stavba
Kategorija: Okolje in prostor


Zadnji komentarji:

Ivan Peter Benko | 05.09.2013 | 09:28
Rezervni sklad bi si moral vsak lastnik stanovanja ustvarjati sam in bi z ustrezno obliko varčevanja lahko sredstva povečeval. 
Sedanji način oblikovanja rezervnega sklada je prisilna oblika varčevanja, za kar bi moral vsak varčevalec skleniti pogodbo z banko, česar ni.
Vodenje pregleda terjatev in obveznosti je del upravnikovih opravil in jih mora objaviti v obliki in na način kot mu lastniki določijo v pogodbi o upravljanju in v pogodbi o medsebojnih razmerjih.
Izterjava neplačanih sredstev v rezervni sklad poteka podobno kot izterjava neplačanih računov. V praksi pa niti sodišče ni upoštevalo, da je upravitelj zahteval vplačilo v rezevni sklad, čeprav ni imel plana porabe sredstev rezervnega sklada.
Aleksander Veliki | 09.08.2013 | 21:53 Prikaži
Tole je zanič predlog in če ne poznate predpisov in če imate nesposobne upravnike, zamenjajte upravnike, ne da sanjate neke nerealne predloge.
Drzavljanka | 25.07.2013 | 18:09
Zavedam se, da nujna dela je potrebno opraviti in vsi se zavedamo, da je trenutno marsikomu težko plačevati zato je potrebno izbirati smotrne investicije. Veliko pa nas v bloku že dolga leta vplačuje v rezervni sklad in se od plačnikov nabirajo visoki zneski. Tudi upravnikom ob teh zneskih hitro pride do idej kaj vse je nujno potrebno in nam prodajajo, da je nujno zamenjati vrata v kleti z razlogom, ker so obstoječe že stara.

Predlog je podan zaradi situacij, kjer so plačniki oškodovani zaradi neplačnikov. Navajam hipotetičen primer, ki je ob trenutno veljavni zakonodaji omogočen (pri nas ni bilo točno tako, ampak podobno).

10 enako velikih stanovanj, bi moralo vplačevati 20€ vsak mesec. 
8 stanovanj dejansko plačuje, 2 stanovanji ne plačujeta.

v 10 letih se je v skladu nabralo 19.200€ (8 stanovanj * 2.400).
do lastnikov 2 stanovanj je odprto 4.800€ terjatev (recimo, da so v tožbi na sodišču).

Zbor lastnikov se odloči za investicijo v skupni vrednosti 22.000€ za celoten blok. Torej 2.200€ na stanovanje.

Ko so dela opravljena, upravnik plača račun izvajalcu.
19.200€ plača iz rezervnega sklada
preostanek (torej 2.800€) pa razdeli na mesečne položnice VSEM lastnikom. Vsak lastnik torej dobi za plačilo dodatno še 280€.

Torej lastnik, ki redno plačuje in je v 10-tih letih vplačal v sklad 2.400€ in je zbral več kot dovolj za svoj delež stroškov (bi mu moralo še 200€ ostati v rezervnem skladu), mora še doplačati. Lastnik, ki redno plačuje svoje stroške in v rezervni sklad, je tako oškodovan za 480€.

Ker upravniki lahko uporabijo sredstva v rezervnem skladu ne glede na to kdo je sredstva vplačal, se pa tudi ne potrudijo več kot toliko, da bi dobili denar od neplačnikov pred večjimi investicijami, saj vedo da bodo lahko terjali od drugih lastnikov. 
To opravičujejo s tem, da ko bo tožba zaključena, da bo denar prišel nazaj v rezervni sklad (ne nazaj na račun tistih, ki so morali plačati dodatno in iz žepa potegniti dodatnih 280€). Te tožbe se lahko vlečejo tudi par let in včasih se dolgovi tudi odpišejo ali pa plačajo le glavnico, obresti pa odpišejo.

V rahlo drugačnih razmerjih in zneskih ampak nekaj podobnega se je zgodilo pri nas in se dogaja marsikje. Izpisa koliko smo lastniki posameznih stanovanja vplačali v sklad pa ne moremo dobiti, ker "je to nepomembno, saj je to skupna lastnina". Eno je, da se to dogaja v majhnih blokih, kjer se sosedi poznajo, predstavljajte pa si do kakšnih manipulacij lahko pride v stolpnicah s 100 stanovanji?

Rezervni sklad bi moral biti na stanovanje in znesek uporabljen le za plačilo stroškov posameznega stanovanja. Dobrodelnost, finančne subvencije, plačilna disciplina pa naj se rešuje preko drugih vzvodov. 
Peter1967 | 30.07.2013 | 10:48
To je nujno spremeniti.To se je zgodilo nam. Obnavljali smo fasado in en lastnik ni plačeval v rezervni sklad nato pa stanovanje prodal in odselil v tujino. Denarja od njega ne bomo videli nikoli. Novi lastnik ne želi plačati deleža in tudi upravnik pravi, da mu ni treba saj ni obvezan plačati obveznosti prejšnjega lastnika. 
Imamo 22 stanovanj in eno od njih je hišniško. Na koncu nas je 20 lastnikov plačalo vse saj so nam povečali vplačila v rezervni sklad za toliko, da se je pokril celotni znesek za fasaderja. Plačal sem približno 200€ več kot bi, če bi vsi lastniki plačali svoj del.
Feniks | 10.08.2013 | 20:22
Peter 1967 Zanimiv se mi zdi podatek, da če se izseliš ne moreš odnesti sredstev, ki si jih vplačal v rezervni sklad. Podeduje jih tisti, ki si mu prodal stanovanje. Če pa nisi vplačal nič pa kupec tega minusa ne podeduje. Ne vem, mislim, da bi upravitelji morali biti tisti, ki naredijo vse, da se minus terja sproti. Verjamem, da so nekateri neplačniki sicer v slabši ekonomski situaciji vendar bi sproti še nekako plačevali. V to jih nihče ne prisili, ko pa vsota naraste pa tudi teoretično ni možno, da bi neplačnik takšna sredstva našel. Počasi se mu vsedejo na stanovanje in miselna beda se začne spreminjati v materialno. Ko mu ga zasežejo ga pa itak kupijo posvečeni.
Peter Battelino | 24.07.2013 | 12:25
vsem nam pa v premislej Zupančičev tekst. S tem da bi dodal, da je v Slo vse več ljudi, ki niso zmožni plačevati več niti osnosvnih stroškov. NE PO SVOJI KRIVDI. 

predlagateljici pa v vednost : če gre za nujno vzdrževanje hiše, je treba tega izvesti neglede na neplačnike, čeprav morda celo le na lastnini "neplačnika"
Peter Battelino | 24.07.2013 | 12:18
Moja kratka zgodba : 
Redno vplačujem v rs, ne vplačujem pa POVIŠANEGA dela, saj je bil ta izglasovan in porabljen za sanacijo na celem objektu, razen na moji lastnini. Kljub temu me upravnik toži za plačilo tega dela. Čeprav je njegov zahtevek povsem neupravičen, naravnost absurden in žaljiv za zdravo pamet, mu to zaradi NEdorečene zakonodaje uspeva. 
Naj ob tem še povem. Upravnik je podpisal pogodbo z izvajalcem, ki ga je izbral brez iskanja ponudb in za katerega je VEDEL, da je točno 1x (100%) dražji od konkurenta. Konkretno : za povsem enako delo z enakimi materiali je bila razlika 1.530€/enoto : 2.980€/enoto, ki je med izvajanjem za kar polovico objekta še narasla na preko 3.500€/enoto. Naknadni pristanek zadostnega (56%) deleža lastnikov za predhodno podpisano pogodbo je upravnik dobil na način, da so člani nadzornega odbora, ki so pravzaprav (iz meni nerazumnih razlogov = dogovorjene tihe delitve »dobička«) zahtevali izbiro tega izvajalca, nagovarjali lastnike k podpisu z zamolčanjem tega dejstva. Zato je tak pristanek ničen in pravno neveljaven.
V zvezi z zadevo sem se z dokazili obrnil na Stanovanjski inšpektorat in na kriminaliste MNZ, a zadeve niso raziskali (2x opustitev uradne dolžnosti), čeprav so bili lastniki le naše hiše na ta način oškodovani v višini ~90.000€ !! Ker isti upravnik v našem naselju upravlja kar z devetimi bloki, gre za DOMNEVNO skupno oškodovanje zaradi nezakonitega podpisa oderuške pogodbe v višini preko 800.000€.
A – očitno živimo v državi, kjer so take malverzacije zanemarljive. In upravnik, ki bi moral zgubiti licenco upravljanja in biti obsojen na povračilo oškodovanja in biti zaprt, me lahko toži za plačilo neizvedenega dela v njegovi več kot dvojni realni vrednoti. 
Bruha se mi ob taki »pravnosti«
Gašper Zupančič | 24.07.2013 | 08:32
V premislek:
V bloku stanuje 10 dobrostoječih družin, ki si lahko privoščijo potrebno obnovo fasade bloka in hkrati izvedbo termoizolativnega ovoja, ki bi zmanjšal stroške ogrevanja in hlajenja za 70%. Poleg teh pa živi v istem bloku starka z nizko penzijo, ki si tega ne mora privoščiti.
Torej bo blok še naslednjih 10 let preplačeval zimsko ogrevanje in letno hlajenje, dokler starka ne umre in stanovanja ne podeduje njen vnuk, ki si lahko pribvošči obnovo.
Irena Rebula | 22.07.2013 | 10:10
Pozdravljeni,

absolutno podpiram predlog !!. Imam velike težave z upravnikom ,ker mi noče prosredovati podatkov kako vodi stroške po stanovanjski enoti.  Sem v odboru za kontrolo porabe sredstev  in tudi računovodja sicer.  Preprosto noče !!! 

Enkrat na leto sestavi  poročilo, ki je  'zavito v meglo' . Takšno poročilo bi naš svet javnega zavoda ,kjer sem zaposlena gladko zavrnil, pa nihče od njih ni ekonomist po izobrazbi.

Upravnik se sklicuje na zakon, ki mu ne nalaga vodenja podrobnejših evidenc. Če ga pa vprašam, koliko je neplačnikov je odgovor, da je to varovanje osebnih podatkov !!!?? 
In potem sploh ne vem pri čem sem, samo zakon mi nalaga, dakar naprej plačujem in plačujem, kam gre denar pa ne vem.

Spet se dogaja, da  nekateri plačujemo namesto drugih....prosti temu še ne bi imela toliko proti , ker tudi sama ne bi rada gledala prisilnih izselitev  svojih sosedov na cesto. 


Težava je v tem, da v bloku  določena skupina lobira,  ostali pa nimamo kaj dosti vpliva. Izbirajo najbolj možne drage variante, ki si jih manj premožni posameznik težko privošči.  Posledica tega pa so slabe izvedbe, ki so delno celo sofinancirane z državnim denarjem..... in  slabe izvedbe so najdražje izvedbe.

Zato  menim, da bi dopolnitev  zakona absolutno  prinesla več reda in nadzora nad delom upravnikov in porabo našega denarja. 

hvala  za vaš čas in lep pozdrav,

Irena Rebula 
Anti NWO | 19.07.2013 | 22:40
 
PODPIRAM, ker eni res ne placujejo nic in tisti, ki ze tako nimajo, morajo pokrivati razliko. Sicer pa teji stanovanjski skladi so MAFIJA, saj prevek kradejo denarja in pol zapravljajo za neumnosti, samo, da se porabi denar iz sklada.