Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Zmanjšajmo uporabo pesticidov
 
Jure Pogačnik
Ogledov: 1610
Predlog poslan 19.07.2013
Z odzivom organa 18.09.2013
Zadnja sprememba 19.07.2013 12:11:54

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (84)   Popravki predloga  

Predlog se glasi: "Vlada naj pripravi in začne izvajati konkretne aktivnosti za zmanjšanje uporabe pesticidov in drugih nevarnih kemičnih strupov v kmetijstvu." 

Kratko pojasnilo: Splošno znano je, da pesticidi iz kmetijskih površin prehajajo v hrano in telo, ter povzročajo resne in dolgotrajne posledice. O tem je napisanega mnogo, v Sloveniji je posebej omeniti knjigo Pesticidi, ubijalci življenja, ki jo je napisal Anton Komat. 

 


Ključne besede Pesticidi, kmetijstvo, zdravje, hrana, narava
Kategorija: Kmetijstvo


Zadnji komentarji:

Feniks | 21.08.2013 | 22:17
Upam, da ne bom podvajal informacij saj moram priznati, da nisem prebral čisto vseh komentarjev in tudi to, da sem v nekem komentarju že zapisal podatek francoskih raziskovalcev, škropljenje na poljih je škodljivo ampak ga je smešno malo proti tistemu kar se dogaja v silosih. V laboratorijih so v žitih iskali njivska škropiva in jih našli eno enoto v primerjavi s TISOČ enotami, ki so prihajale iz silosov. Zakaj tam tako močno škropijo? Da žito ne napadejo razne plesni in ker se jim zdijo hladilni silosi, ki hladijo žita pod deset stopinj enostavno predragi. V primeru uporabe hladilnih silosov škropljenje ne bi bilo potrebno.
Torej ne gre le za ročno pletje in obiranje žužkov. Marsikaj se lahko sfinancira na državni ravni iz pričakovanih prihrankov za zdravstveno blagajno in iz zvečanja storilnosti zdravih državljanov.
DavidS | 22.08.2013 | 09:35
In kaj je škodljivega v preparatih proti plesni?
Takšni in podobni konzervansi so v marsikateri hrani, ki jo kupite.....ker bi preprosto drugače plesen hitro opravila svoje, in obstojnih živil ne bi bilo.

Verjemite, da prihrankov iz naslova "neznanih bolezni v neznanem obsegu" ne bi bilo niti približno dovolj, da pokrijejo dodatne stroške, ki bi nastali.
Erna Vehar Štucin | 15.08.2013 | 15:43
Sem za ukinnitev pesticidov, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. So  pa  tudi naravni pesticidi, ki zdravju niso škodljivi. V kmetijstvu bi bilo primerno uporabljti te, saj se z naravo lahko pomaga pri pregannjanju škodljivcev.
anekdota | 11.08.2013 | 19:55
 
Pozdravljeni

Dodajam še en poučen komentar:

-

Pesticidi

Pesticidi so snovi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni. Uporabljajo jih tudi v gozdarstvu, lesarstvu, ladjedelništvu... Po svojem nastanku so lahko naravne snovi, izolirane iz rastlin, ali sintetično pridobljene s sintezo. Predvsem te pa lahko ob neustrezni uporabi ogrožajo tako človeka kot ekosfero (biosfero).

Pesticidi naj bi selektivno uničevali določeno vrsto škodljivcev, vendar se v praksi pogosto izkaže drugače. Po določenem času lahko namreč določena vrsta škodljivcev pridobi naravno odpornost in tako je treba na novo sintetizirati še bolj toksične pesticide. Stopnja toksičnosti različnih pesticidov je zaradi njihove kemične sestave različna. Negativni vpliv pesticidov na človeški organizem je odvisen predvsem od koncentracije pesticida, ki vstopa v okolje, načina uporabe, stopnje razgradljivosti, obstojnosti v okolju, sposobnosti bioakumulacije in biokoncentracije, vključevanja v prehranjevalne verige, mutagenosti, genotoksičnosti in še mnogih drugih dejavnikov. Pesticid, ki se uporablja za zatiranje škodljivcev, je v bistvu aktivna substanca, ki je v določeni koncentraciji primešana inertnemu mediju. 
vir: http://www.zzv-ce.si/pesticidi

-

PESTICIDI 
Učinki na okolje

Uporaba pesticidov poraja številne polemike. Okoli 98 % celotne količine insekticidov in 95 % herbicidov dosežejo druga mesta kot pa tarčne vrste, in sicer poleg raznih vrst organizmov tudi zrak, vodo in kopno. Veter lahko torej raznese pesticide kot aerosolne delce v oddaljene kraje, so eden izmed pomembnih vzrokov onesnaženja vode, nekateri pa kot trajni organski onesnaževalci (polutanti) prispevajo k onesnaženju kopna.

Poleg naštetega pesticidi zmanjšujejo biodiverziteto, fiksacijo dušika in populacijo opraševalcev,  uničujejo življenjske prostore oz. habitate (še posebej tistih od ptic) in so zelo nevarni za ogrožene vrste. Škodljivci lahko razvijejo odpornost (rezistenco), kar terja razvoj in uporabo novih pesticidov. Po drugi strani se lahko uporabi večjo količino pesticida, vendar to hkrati še poslabša problem onesnaženja okolja. 

vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesticid

- Učinki pesticidov na okolje: http://sl.wikipedia.org/wiki/U%C4..pesticidov_na_okolje
- Zatiranje škodljivcev v kmetijstvu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zatiranje_&..ljivcev_v_kmetijstvu

-

ZAKLJUČEK IN RAZPRAVA

S tem ko pesticidi omogočajo več pridelka (ki ni nujno tudi boljši), pa s svojim mutagenim in toksičnim delovanjem vplivajo tudi na človeka in na ostale organizme. Posledice so kratkoročno vidne le pri akutnih zastrupitvah, pri ostalih pa se kot napake na kromosomih, torej genetske okvare prenašajo iz generacije v generacijo. Glede na te njihove stranske učinke, bi si lahko znanost zamislila drugačne načine uničevanja škodljivcev.

Z našim eksperimentom v sadjarskem centru v Biljah, smo ugotovili, da je koncentracija pesticida - diazinona v prsti kljub intenzivnemu kmetijstvu in uporabi pesticidov, še vedno znižja od naše meje zaznavnosti (0,1 mg/kg suhe zemlje). To je rezultat pravilne uporabe in ostalih naravnih dejavnikov, kot sta sončna svetloba in spiranje (priloga 1 - 6).  

Poraba pesticidov v svetu je naraščala do leta 1995, nato pa je začela  upadati. To je posledica širše osveščenosti, ki je sprožila postopno zmanjševanje in obvezno nadziranje porabe pesticidov. Vendar kljub temu nekateri še vedno pretirano uporabljajo tovrstna sredstva in na tržišču so še vedno nekateri pesticidi, ki so dokazano toksični za ljudi in okolje, a k sreči prepovedujejo uporabo takih strupov in jih umikajo iz tržišča. Večina ljudi, ki se zaveda razsežnosti pretirane uporabe pesticidov teži k čim manjši uporabi. Še vedno so alternativni načini zaščite rastlin žal zastopani v zelo majhni meri.

Alternativo, ki jo ponujamo je povsem naravna. Rastline namreč vsebujejo prave antibiotike. Zanimivo je, da jih v zdravih rastlinah ne najdemo. Njihova biosinteza se začne šele po poškodbi rastlinskih celic ali po napadu mikrobov. Iz biokemije bi človeštvo lahko dobilo odlična biološka sredstva za zatiranje škodljivcev. Bogastvo biokemičnih aktivnih snovi živega sveta, tako rastlinskega kot živalskega pa je tako rekoč še neraziskano. Rastlinske snovi, na primer razni glikozidi, alkaloidi, eterična olja in še vrsta drugih kemičnih spojin, učinkovito odganjajo rastlinojede. Torej nam te spojine, ki jih v svoji strukturi sintetizirajo živi organizmi, predstavljajo rešitve za tovrstne današnje in prihodnje probleme človeštva [2].  

vir: http://www.kemija.org/index.php/kemija&#..;nevarne-spojine

lp
seba | 07.08.2013 | 15:31
Delno sem za, ampak kaj je strupena kemikalija? Kaj je strupen pesticid?

Pesticidi zvečajo zanesljivost pridelka, ne samo količino. V kolikor se zavzemate za ukinitev večine, pa praktično to pomeni, da bo eno leto hrane za nek delež prebivalstva, drugo leto za čisto drugačen. Hkrati to pomeni, da bo cena v primerjavi s tujino noro fluktirala ali pa prihodek kmetom (odvisno od izbrane strategije). No, ali pa še tretja možnost, da bomo razliko krili davkoplačevalci preko raznih subvencij in izplačil škod.

Sicer je pa dosti novih organo-kemijskih pesticidov dokaj fajn, saj se metabolizirajo v neškodljive produkte ali pa razpadejo na soncu v določenem času. Anorganski (npr. bakrov sulfat) ne razpadejo. Le ta npr. lahko povzroči grozno škodo ribam.
papillon | 26.07.2013 | 06:26
Gilles-Eric Séralini je eden od njih, ki je zadnje čase dvignil precej prahu.
http://ww.w.rapaluruguay.org/transgenico..enetically_Maize.pdf
http://independentsciencenews.org/health..5;study-roundup/
http://www.vib.be/en/news/Documents/2012..37;20et%20al.pdf
Tega podobnega ata Googl premore juhuhu....

Vsaka študija se da kritizirat in ovreč:
http://www.herbogeminis.com/IMG/pdf/roun..y_seralini-2.pdf
…...
Nekoga ni briga, če futra svoje otroke s hrano, ki je pridelana z intenzivno uporabo herbicidov, pesticidov, fungicidov, drugi spet..... Jst pa take krme niti svojim kuram ne dam.

In fino, da je vse več ljudi, ki jih razmišljanje vodi v vlaganje svoje energije, kot na primer:
http://www.itr.si/predstavitev
elamarela | 25.07.2013 | 14:37
David, menda veš, da večino "znanstvenih" raziskav opravljajo kar multinacionalke, ki skrbijo za to, da so vsi ti strupi "potrebni in neškodljivi" - po njihovem!!
DavidS | 25.07.2013 | 15:02 Prikaži
Ko zmanjka pravih argumentov, se vedno lahko naslonimo na teorije zarote, se strinjam.
Domoljub Patriot | 25.07.2013 | 19:21
manjšino raziskav pa delajo eko fraki za katere je skoraj vsak kemikalija strupena.
DavidS | 26.07.2013 | 09:41
Ljudje pa vse požrejo kot sveto resnico. Dober primer je bil pred leti, ko je krožila informacija, da E330 povzroča raka. Poznam več ljudi, ki so se (morda se še vedno) izogibali vsej hrani in pijači, ki je vsebovala to rakotvorno spojino.
Ta grozna kemikalija pa ni nič drugega kot citronska kislina, ki jo najdemo v praktično vsakem kosu sadja. Raka pa povzroča zato, ker sodeluje v t.i. "Krebsovem ciklu", in jasno, Krebs je rak......

Skratka, ljudje so pripravljeni verjeti vsaki neumnosti, ki jo izjavijo ekohisteriki.....znanstvene raziskave, ki jih opravijo razne ugledne univerze in raziskovalni inštituti pa so seveda vsi ponarejeni.
Tlachenka | 27.07.2013 | 22:04
Nobeni raziskavi, ki ni neodvisna ne gre na slepo verjeti. Ne tistim, ki jih financirajo ekstremni eko aktivisti in tudi ne tistim, ki jih financirajo multinacionalke, ki bi ob spremembi zakonov izgubile veliko denarja. Ne gre za teorije zarote ampak povsem zdrav skepticizem. Takšne teme je potrebno obravnavati kar se da objektivno in previdno. Popolna objektivnost je skoraj nemogoča, lahko pa se trudimo ohraniti trezno glavo in ostati kritični do obeh plati.
anekdota | 11.08.2013 | 19:42
 
Da. Strinjam s predhodnim mnenjem.

lp
Jure Pogačnik | 24.07.2013 | 11:31
Strah pred višjimi cenami hrane:  

1. upoštevaj ceno porasta rakavih obolenj in drugih avtoimunih bolezni
2. upoštevaj ceno neplodnosti
3. upoštevaj ceno ročnega opraševanja rastlin, če si boš moral natakniti perutničke in letati od cveta na cvet, kar insekt vrste čebela sedaj dela brezplačno. 
4. preberi kakšno literaturo, vsaj tekst, o drugih posledicah pesticidov

Če ti denarja tako primanjkuje (kaj pa če je to posledica tvojega načina razmišljanja) je ceneje, da prodaš ledvico, kot da za neko namišljeno konkurenčnost prodaš imunski sistem celotne populacije. Če pa visoko konkurenčnost doživljaš kot pripravljenost na životarjenje, potem se bolj splača ukiniti vse socialne in zdravstvene pravice, okoljske standarde ter demokratične mehanizme. 

DavidS | 24.07.2013 | 12:24
Znastveni dokazi za navedene trditve? 
Konkretne številke o tem, koliko neplodnosti, rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni povzročijo pesticidi v Sloveniji?

Sploh ne pravim, da so te snovi neškodljive.....ampak dokler ne vidim nekih ustrezno podkrepljenih argumentov in številk, to stran težko postavim na tehtnico skupaj s pozitivnimi učinki, ki pa jih poznam (stroški hrane).

Tudi jaz lahko rečem, da GSO povzročajo debelost, pa se mi bo vsak normalen človek ob tem smejal.
anekdota | 09.08.2013 | 12:21
 
Pozdravljeni

Trditev strokovanjkov o škodljivosti pesticidov, herbicidov, kemikalij itn... je kolikor želite.
A mnenja so seveda kot ponavadi v stroki nadvse različna in nasprotna si. Torej je na posamezniku komu verjame.

lp
DavidS | 09.08.2013 | 13:51
Saj pravim, ne dvomim, da so nekatere (verjetno celo večina) te snovi škodljive.
Manjka kvantifikacija....koliko je škodljivih, in kako močno so škodljive.

Živimo namreč v svetu omejenih resursov. In če bi kvantifikacija pokazala, da zaradi tega v Sloveniji resno zbolijo trije ljudje, škode v kmetijstvu pa bi bilo 300 mio EUR, potem je treba ohraniti stanje, kot je. Če bi kvantifikacija pokazala, da zaradi tega letno umre 30.000 ljudi, škode pri prepovedi bi pa bilo 1 mio EUR, bi seveda takoj glasoval za totalno prepoved.

Dejanske številke so seveda nekje med obema navedenima ekstremoma. Dokler pa ne vemo kje, se težko opredelimo.
anekdota | 10.08.2013 | 09:14
 
Pozdravljeni

Torej če ne dvomite v njihovo škodljivost, zakaj pesticide torej zagovarjate?
Ugibam, da je problem torej v tem, da ne vidite drugačne možnosti kot te, da se pesticide uporablja. Mislim, da se s takim odnosom razmišljanja motite.
Jasno je, da jih vsi slovenski pridelovalci ne bodo nehali uporabljati v enem dnevu in da je za prehod nekaj časa potrebno, toda veliko se da spremeniti s tem, da se družbo izobrazi; v vsakem primeru pa potrebujemo politično voljo, da se okoliščine premaknejo na bolje, tako na področju EU, kot na lokalnem nivoju. To se v nekaterih primerih dogaja, čeprav zelo počasi.

Takšne raziskave je potrebno financirati in niso poceni.
Nobena študija ne bo potrdila, da letno zaradi pesticidov zboli 30.000 ljudi; če bi zaradi njih direktno celo umrli, pa bi verjetno bilo že splošno znano, da se jih ne sme uporabljati. Nekateri strupi, ki se jih redno uživa v manjši dozah ne delujejo na način, da se učinek vidi opazno in takoj. Nekateri strupi se v organizmu nalagajo dolgo časa, da lahko naposled rečemo, da je človek zbolel. Prav tako se bolezen lahko pokaže na način, da s sedanjim znanjem ne moremo s prstom pokazati na dejavnika oz. povzročitelja bolezni. Preprosto človek zboli za rakom ali kakšno drugo boleznijo, kot posledica slabega imunskega sistema, zakisanosti itn. Temu niso nujno bili glavni povzročitelj zgolj pesticidi, temveč kot sem že včeraj pisal "zrno na zrno, kamen na kamen...", torej več dejavnikov, ki so počasi slabili imunski sistem posameznika, ki je posledično lahko zbolel za hujšo degenerativno boleznijo. Torej vse ob svojem času. Pomembno je, da se o tem piše in govori in ko zadeva dozori, tudi kaj konkretno ukrene (kar vzpodbuja ta predlog vladi).

Kakor kdo. Jaz se glede na moje poznavanje v tem primeru lahko opredelim.
Ker ljudje pogosto nimamo znanja in zato posledično zaupamo stroki, v nekaterih primerih pomeni, da smo "ovčke". Ker pa se v sedanji dobi interneta pospešeno razširja zavest praktično o vsem, vedno bolj spoznavamo tudi slabe strani nekritičnega, slepega zaupanja stroki, kot tudi slabosti lastnega neznanja, skozi to pa posledično lahko ustvarjamo realnejšo sliko o samem sebi, širokosti poznavanja ter globini zavedanja.

lp
DavidS | 10.08.2013 | 23:47
Torej je vaša logika, da je potrebno omejiti ali odstraniti vse pesticide, kljub temu, da ne vemo, kateri so dolgoročno zelo škodljivi, kateri so zelo malo škodljivi, kateri pa sploh niso?

Zakaj jih zagovarjam? Ker pozitivni učinki SO znani, in so ogromni. In ker si ne znam predstavljati, kako bo revna družina plačala 3 EUR za štruco najcenejšega kruha in 5 EUR za kilogram jabolk, če bomo zmanjšali učinkovitost kmetijstva za 50% ali več.
anekdota | 11.08.2013 | 15:36
 
Pozdravljeni

Čim prej bolje bo in nadomestiti z bolj zdravimi ter ekolju prijaznejšimi praksami. Tak proces se ne more zgoditi čez noč, se pa seveda že dogaja. Ali je dovolj politične volje da se tak proces pospeši, pa je drugo vprašanje. Verjamem, da del stroke precej dobro ve, kateri pesticidi so bolj in kateri manj škodljivi človeku in okolju oz. kateri v uporabi predstavljajo večji riziko.

Po vaše torej bi ukinitev pesticidev povzročila ogromen izpad pridelka. Sam menim da temu ne bi bilo tako, pe posebej, če bi se opustitev dogajala vzporedo s prehodom na boljše oz. človeku in okolju prijaznejše prakse. Mnogi ekološki kmetje so temu dokaz! Hkrati pa so posledice uporabe peticidov lahko dosti hujše, kot bi bila ukinitev teh in uvajanje okolju prijaznejših praks brez pesticidov.
Torej kar vi mene prepričujete je, da se drugače kot s pesticidi ne da. To pa je seveda zmotno razmišljanje.

lp
mischa422 | 24.07.2013 | 09:03
Ko berem tele komentarje sem zgrožena. Pesticidi uničujejo biodiverziteto, katastrofalno vplivajo na populacijo čebel (brez njih nam bo pa huda predla), povzročajo neplodnost,  hormonsko neravnovesje, posledično smo veliko bolj dovzetni za bolezni, okrog 90 % rakavih celic nastane zaradi karcinogenih snovi iz okolja, tudi pri otrocih je velik porast itd itd
Ne vidim niti ene prednosti pesticidov....
Priporočam vam v branje knjigo Antona Komata - Zaton Prometejeve dobe.
DavidS | 24.07.2013 | 09:17
Ko berem takšne neutemeljene komentarje sem zgrožen. Herbicidi uničujejo plevel, ki se vsako leto znova vrača....tako da uničevanje biodiverzitete odpade.
Imate kakršnokoli znanstveno podlago za trditve o neplodnosti, hormonih ali raku zaradi herbicidov? Ali pač gre za princip "kolegica mi je tako rekla, in ona že ve"? Podobno, kot sem pred kratkim jaz od znanke slišal, da GSO povzročajo debelost?

Če ne vidite niti ene prednosti uporabe herbicidov in pesticidov, vprašajte kakšno družino na socialnem dnu, kaj bi za njih pomenilo, če se hrana podraži za polovico. Vprašajte kakšnega kmeta, koliko več ur bi potreboval za obdelavo hektarja zemlje, in koliko manjši bi bil donos. 

Priporočam vam, da pogledate na zadevo z obeh strani. Jasno je, da imajo lahko kemični strupi tudi škodljive posledice. Kar pa mnogim ekohisterikom ni jasno je to, kakšne posledice bi imela neuporaba teh sredstev na pridelavo hrane, tako količinsko, kot tudi stroškovno.
Domoljub Patriot | 24.07.2013 | 15:55
Bio hrano dobavljati poceni je morda tebi uspelo na lokalnem nivoju nikakor pa ni sigurno da je to mooče v celi sloveniji.Sicer se pa tukaj ne gre za dobiček velikih podjetij ampak za denarnice in kvaliteto življenja slovencev.
Miloš Židanik | 24.07.2013 | 12:15
V Mariboru imamo zadrugo Dobrina na Valvasorjevi. Ponujajo bio izdelke lokalne pridelave iz Slovenjskih goric. Kmetij, ki že imajo certifikate in tistih, ki so v tranziciji. Cene so nižje kot na tržnici. Dogovoriti se da za naročila zabojčkov zelenjave. Tako, da se da ponuditi bio prehrano z zelo konkurenčnimi cenami. Najlažje je proti vsem predlogom biti proti. Zakaj bi kaj spreminjali? Pomembno pa je, da se ob tej temi zavedamo, da se je včasih treba odločiti tudi, ker je tako prav srednje- in dolgoročno, ne pa gledati na zaslužek tu in sedaj v tem letu, škodljive posledice takega ravnanja z Zemljo pa nas ne zanimajo. Včasih se odločamo tudi zaradi svojih otrok in še nerojenih vnukov.
anekdota | 10.08.2013 | 14:39
 
Pozdravljeni

Verjamem, da je zgroženost vzajemna.

Glede na to, da zelo veliko slovencev kupuje hrano pridelano izven Slovenije, mislim da se ni pretirano bati tega, da bi zaradi več slovenskih ekoloških pridelovalcev in manj tistih, ki pridelujejo na integrirani ali pa na klasičen način, bili mnogi ob osnoven dohodek. Skratka menim, da precej pretiravate. Seveda lahko pretiravam tudi jaz in rečem, da so nekatere družine na dnu, ker jim je bolezen vzela očeta, mater, otroka, saj so uživali preveč nezdrave s pesticidi "bogate" hrane. No, a pretiravati ne gre, če za tem ni konkretnih utemljitev.
Odvisno je katerega kmeta bi vprašali, tistega, ki prideluje na klasičen način ali tistega, ki prideluje na permakulturni in/ali biodinamičem način.
Lep primer hvale vredne permakulturne produktivnosti, ki jo prihajajo občudovati iz vseh koncev sveta, je avstrjski kmet Sepp Holtzer, Graham Bell, Bill Mollison iz Avstralije in mnogi drugi po svetu, ki ustvarjajo rastlinsko prehranske oaze celo v zelo nerodovitnih pokrajinah.

Tako kot nekaterim ni jasno kakšne posledice uporaba pesticidov ima na človeka. Torej kot ste sami povedali, zadevo je dobro pogledati iz več strani in več zornih kotov.

lp
Tlachenka | 21.07.2013 | 12:20
Ne vem zakaj nekateri ne ločite med izrazom zmanjšati in ukiniti. Ukinitev seveda ni realna. Potrebno pa bi bilo zadevo bolj natančno raziskati (EU naj bi to trenutno počela in kaže, da se bo prepovedalo kar nekaj pesticidov in herbicidov) in ZMANJŠATI uporabo škodljivih snovi oz. jih nadomestiti z bolj naravnimi in manj škodljivimi metodami. Nekatere so namreč zelo efektivne in ne pretirano drage. Vsekakor je vredno v to vložiti voljo, trud in tudi nekaj financ, saj je škoda, ki jo povzročimo sebi in okolju lahko nepopravljiva.
DavidS | 21.07.2013 | 14:20 Prikaži
Vsako zmanjšanje pomeni povečanje stroškov v kmetijstvu. Če malo zmanjšamo, malo dvignemo stroške....če zelo zmanjšamo, zelo dvignemo stroške.

Če bi bile druge metode učinkovite in poceni, potem bi jih kmetje že uporabljali.
papillon | 24.07.2013 | 07:36
Ko gledaš delo kot strošek poglejmo še čez plot. Končava lahko pri strošku za zdravstvo.
DavidS | 24.07.2013 | 09:11
In kakšen strošek ima naše zdravstvo zaradi uporabe herbicidov in pesticidov? Tako, čisto konkretno?
Miloš Židanik | 24.07.2013 | 12:06
Naše zdravstvo ima zelo visoke stroške zaradi uporabe škropiv v kmetijstvu. Kam pa mislite, da gredo škropiva? Kje se nalagajo? Kje učinkujejo? Od kod pa mislite, porast rakavih obolenj v "razvitem" svetu in avtoimunih bolezni? Te povezave ne videti pomeni je ne želeti videti.
DavidS | 24.07.2013 | 12:29
Po vašem je porast rakavih obolenj pripisati pesticidom. Nekateri pravijo, da je to zaradi GSO. Spet tretji pravijo, da je zaradi mobilnih telefonov. Četrti so prepričani, da zaradi WiFi omrežij.

Če bi bilo to vse res, bi povprečen Slovenec dobil raka pri 17. letih, starejši od 30 pa bi bili redkost.

Glavni dejavnik povečanja števila rakastih obolenj je staranje prebivalstva. Rak je predvsem bolezen starosti. Vsak od nas bi slej ko prej dobil raka, če ne umre prej od česa drugega. 
Seveda ne pravim, da vse naštete stvari nimajo nobenega vpliva na pojavnost raka....a če boste primerjali pojavnost raka recimo v populaciji 50-60 let danes in pred 20 leti, boste ugotovili, da razlika ni tako drastična.....pri tem, da gre del te razlike na račun veliko boljše diagnostike, ki jo imamo danes, kar pomeni, da tudi za ljudi, ki so včasih preprostu "umrli od starosti" danes točno vemo, katera bolezen jih je ugonobila.
mischa422 | 24.07.2013 | 22:58
Joj David...v kakšnih iluzijah pa ti živiš. A resno verjameš, da je rak domena starejših ljudi...obolevajo tudi majhni otroci, ki še niti niso prav začeli živeti...
DavidS | 25.07.2013 | 15:20
Poglejte si statistiko pojavnosti raka glede na starost, in preverite, koliko je to "moja iluzija". Napisal sem PREDVSEM, ne izključno (funkcionalna pismenost?).
Bom vam malo pomagal s podatki o pojavnosti raka iz leta 2007:
0-4 leta - 21,7 primera na 100.000 prebivalcev
5-9 let - 9,9 primera na 100.000 prebivalcev
40-45 let - 199,3/100.000
75-79 let - 2283/100.000
80+ - 2478/100.000

Meni se to zdi vse prej, kot iluzija.
Tlachenka | 27.07.2013 | 21:59
Zanimivo je, da ko so raziskovali raka pri kmetih, ki so močno izpostavljeni pesticidom (v Sloveniji takšnega intenzivnega kmetijstva na srečo ni) so imeli veliko večji odstotek raka kot ostali prebivalci. Ravno tako tisti, ki živijo na območjih intenzivnega kmetijstva. Zato pa EU pesticide na novo preiskuje. Skoraj zagotovo pesticidi niso edini razlog za porast rakavih obolenj ampak raziskave precej kažejo na to, da je to lahko zelo velik faktor. Dovolj, da se to precej raziskuje naprej. Tako da nobena previdnost tukaj ni odveč. Raziskave na katerih temeljijo določila glede uporabe pesticidov so namreč precej zastarele. Ne upoštevajo recimo tega, da se pesticidi v telesu nalagajo. Količine, ki so dovoljene namreč niso škodljive ampak zaradi nalaganja imamo v telesu lahko hitro nevarne količine škodljivih snovi.
anekdota | 09.08.2013 | 12:17
 
Pozdravljeni

DavidS:
Škodljiva sevanja, gso, pesticidi, škodljiva plastika, različne kemikalije, manj zdrava in kvalitetna hrana itn... ne gre za to da krivdo prelagamo na enega ali drugega, temveč so vse to lahko bremenilci imunskega sistema človeka in posledično imajo negativen vpliv na njegovo zdravje.
Po domače povedano "zrno na zrno... kamen na kamen...".

Po mnenju Dr. Patrick Flanagana, genija, je smrt pred 90 letom samomor.
A ne gre za dolžino, temveč kvaliteto živeljenja!
Človek lahko hira dolgo let, namesto da bi bil zdrav, vitalen, čil, družini oz. družbi koristen v pozna leta življenja in tako preživel bolj kvalitetno starost.

lp
DavidS | 09.08.2013 | 13:54
Ta "genij" je očitno velik populist in je rad v središču pozornosti, ker takšne izjave pač ne gre jemati resno.
Pravijo, da je od genija do norca le korak......vaš gospod Doktor ga je očitno že naredil.
anekdota | 10.08.2013 | 08:53
 
Pozdravljeni

Če je nekdo populist, še ne pomeni da njegovo mišljenje morda ni mestu.
Njegove trditve pa imajo seveda dobro osnovo in ne gre za populistično trditev. Te skozi njegovo delo v praksi dokazuje.
Če je bil slednji navedek ciljan name, bi dodal le to, da se spuščate na prenizek nivo komunikacije, kar ni primerno za konstruktivno debato.

lp
DavidS | 10.08.2013 | 23:56
Navedek sploh ni bil namenjem vam, ampak gospodu doktorju, ki je dal takšno izjavo.

Na kak način je otrok, ki se je rodil s prirojeno srčno napako, in umre po enem tednu življenja, storil samomor?
Na kak način ga je storil nekdo, ki je zbolel za npr. Huntingtonovo boleznijo, ali katero drugo neozdravljivo genetsko boleznijo? 
Na kak način ga je storil nekdo, ki mirno seje pšenico na svoji njivi ko na njega pade bomba?

Trditi, da je vsaka smrt neposredna ali posredna posledica človekovih odločitev, je preprosto absudrno. Trditi, da je to povrh vsega še samomor (kar pomeni, da je posledica svojih lastnih odločitev) pa je idiotsko.

Razen če bi seveda radi vse starše obtožili umora, saj so s tem, ko so otroka spravili na svet, zagotovili, da bo umrl?
anekdota | 11.08.2013 | 16:47
 
Pozdravljeni

No, saj nisem bil prepričan ali meni, zato sem pred stavkom dodal ČE.
Tistega o tem, da "ga je naredil" očitno nisem primerno razumel in razumem šele sedaj da ste mislili korak.

Ker izgleda da ne poznate njegovega dela, ne veste na kaj se njegov citat nanaša. Naj vas malce osvestim. Nobelov nagrajenec Dr. Coanda je raziskoval dolgoživost ljudstev po svetu, nato pa je predal njegovo delo svojemu nasledniku Dr. Patrick Flanaganu. Ta je ustvaril substanco, ki dokazano podaljšuje življenje celic za 2x (Dr. Cory J. Stephanson z univerze v Minnesoti je z laboratorijskimi preizkusi ugotovil, da v vodi oživljeni s Flanaganovo substanco celice živijo do dvakrat dlje). Sicer pa so se šli podobno dokazovat tudi z vitaminom C in nekaterimi drugimi antioksidanti ter substancami. Znanstveniki, ki so dokazavali, da lahko celica živi večno v kolikor ima določene pogoje za bivanje. Na primer Dr. Aleksis Carell, ki je prejel Nobelovo nagrado za svojo raziskavo, v kateri mu je uspelo ohraniti žive celice srca domače kokoši kar 34 let, je vlogo in pomen vode za naš organizem pojasnil takole: "Celica je nesmrtna. Le tekočina v kateri plava je tista, ki propade. Z rednim obnavljanjem te tekočine lahko oskrbimo celico z vsem kar potrebuje za svoj obstoj in zato lahko živi večno." In če to prenesemo na izum Dr. Patrick Flanagana oz. njegovo substanco, zadeva oz. njegov citat postane razumljivejši. Skozi njegova dela pa še toliko bolj. Ob vaši recimo temu žaljivi izjavi pa bi dodal še tole: Za prehod iz zgrajenih mentalnih form povprečnega človeka je včasih potrebno biti tudi malo "nor", da lahko naredimo korak dlje in tako postavimo nove temelje v razumevanju obstoječega in samega sebe. Motivi in vzroki za to, da se posameznik celostno premakne iz točke ugodja v aktivnost, so lahko zelo različni in včasih jih družba lahko razume kot nesprejemljive; vsaj dokler se ne izkaže, da so imeli ploden in družbi koristen namen.
Torej če poenostavim citat po moje, se ta nanaša na to, da bi človek lahko v povprečju živel dosti dlje, v kolikor bi znal. To pa izključuje druge vplive, recimo takšne "naključne" kot jih navajate oz. se citat nanje ne nanaša.

lp
anekdota | 11.08.2013 | 18:58
 
Pozdravljeni

citat DavidS: "Če bi bile druge metode učinkovite in poceni, potem bi jih kmetje že uporabljali."

To ne drži. Nekateri kmetje uporabljajo druge metode in so učinkoviti.

lp
anekdota | 11.08.2013 | 19:21
 
Pozdravljeni

Z uvodnim mnenjem Tlachenke se strinjam.

lp
Ariel | 20.07.2013 | 20:35
Predlog je neumen. Vse so povedali že komentatorji pred menoj.
Miloš Židanik | 24.07.2013 | 12:02
Ko govorimo o drugih, največ povemo o sebi.
DavidS | 20.07.2013 | 08:25
Sicer pa, v Sloveniji imamo že skoraj 3000 ekoloških kmetij, tako da za tiste, ki jih skrbi vnos pesticidov v telo, ne bi smel biti problem najti takšnega pridelovalca blizu sebe.

Me zanima, če predlagatelj kupuje hrano na takšnih kmetijah, ali raje v najbližji trgovini, ki je bistveno cenejša....
anekdota | 09.08.2013 | 12:13
 
Pozdravljeni

Mnoge kemične snovi ki jih uporabljajo v kmetijstvu odteka v podtalnico oz. v okolje. Posledica tega niso samo strupi v tisti hrani, kjer je kmet z nazadovano miselnostjo uporabil pesticide ali druge kemikalije, temveč se ti strupi prenašajo tudi drugam. Med drugim tudi z različnimi naravnimi opraševalci kot so čebele itn. Posledično tudi tisti, ki s prehranjujejo izključno z ekološko pridelano hrano lahko trpijo zaradi vpliva kemičnih substanc. Torej okolje je potrebno razumeti kot homogen organizem, v katerem ima vsaka človeška dejavnost določene posledice na ožji ali širši krog organizmov. Dokler takega osnovnega razmišljanja ne bomo prakticirali, ne moremo živeti vsklajeno z okoljem oz. drugimi živimi bitji v okolju. Posledično bomo še naprej ustvarjali disharmonijo, ki ima človeku pogubne posledice z miselnostjo, da je človek nad vsem kar ga obkroža, nemesto soodvisen del celote.

Smiselno se je spomniti, da je velik del stroke pred več desetletji zagovarjal mnoge pesticide in kemikalije, ki so dandanes na listi strupenih snovi in strogo prepovedani za uporabo. Zloglasni je bil recimo ddt. Torej stroko ne moremo razumeti vedno kot popolnoma kredibilno. In če je stroka nekredibilna v taki meri kot je to skozi zgodovino dokazovala, lahko podvomimo tudi v kredibilnost sedajnih mnenj o kemičnih preparatih in posledično v neškodljivost pesticidov, herbicidov itn.

A če pustimo brezplodne debate o škodljivosti in ne neškodljivosti, mislim, da se je smiselno zgledovati predvsem po dobrih praksah! Če 3000 eko kmetov lahko preživi in prideluje hrano tudi za druge in ne zgolj zase, pomeni, da se da pridelovati za družbene potrebe na permakulturni in biodinamični način. To pa vedno bolj dokazujejo tudi po svetu, kjer je eko kmetijstva vedno več oz. se k taki pridelavi stremi vedno bolj, prav tako pa so tudi zahteve po eko hrani že vrsto let v zelo velikem porastu. Govorimo tudi o 400% rasti na leto v povpraševanju po eko hrani (vir: trgovina Kalček).
Slovenija je dežela vrtičkarjev, mnenja sem, da večina teh, ki pridelujejo hrano predvsem zase, ne uporablja škodljivih kemičnih prepraratov, oz. jih sploh ne uporabljajo, temveč pridelujejo v večini ekološko, četudi necertificirano.

Eden izmed problemov je tudi ponudba tujih pridelovalcev v slovenskih trgovinah. Nizke cene hrane odžirajo delo slovenskemu kmetu. Vedno bolj reven slovenec je primoran kupovati tam kjer je ceneje, s tem poglablja nepovezovanje med slovenskim proizvajalec in slovenskim potrošnikom, hkrati pa veča moč in vpliv tujih korporacij na našem trgu. Torej zadeva ni preprosta in je globalna. Pomembna je politična volja in potrebno je delovati tudi lokalno.


"Italijanski znanstvenik, Amerigo Mosca, je na podlagi primerjav rezultatov testov mutagenosti izračunal ekvivalent mutagenosti med pesticidi in radioaktivnim sevanjem. Dobljeni ekvivalent mutagenosti 6,3 tone pesticidov ustreza atomski bombi z enako močjo kot tista, ki je padla na Hirošimo. Uporaba 6,3 tone pesticida povzroči torej v okolju takšne genotoksične in mutagene posledice, kot jih je povzročila atomska bomba, uporabljena v Hirošimi (P. Tompkins, C. Bird, 1992). Na naši dedni zasnovi bi povzročili razdejanje enako posledicam radioaktivnega sevanja tisoč atomskih bomb uporabljenih v Hirošimi, če bi v Sloveniji porabili le 6300 ton pesticidov na leto."
"V osnutku študije Ocena stanja z ovrednotenjem nacionalne infrastrukture za ravnanje s kemikalijami v Republiki Sloveniji (oktober 1997) lahko preberemo, da je letna uporaba pesticidov v Sloveniji kar 7775 ton!" 
- vir: članek: Anton Komat - Pesticidi imajo učinek atomske bombe

- Statistika uporabe pesticidov v Sloveniji: http://www.pesticidi.net/pesticidivsloveniji/kaj_jemo.asp

lp

Domoljub Patriot | 24.07.2013 | 16:10
Za to da pesticidi in herbicidi onesnažujejo pitno vodo do te mera da ni več pitna ni dokazov.Sicer pa tudi ne vem če je v tvoji zgodbi na območju kjer je škropila sploh podtalnica ali ne.
papillon | 24.07.2013 | 07:33
Na poti kjer se redno furam z biciklim sem poimenoval en kraj "pesticidni ovinek"; neosveščena ženska je dan pred dežjem škropila plevel pod svojo škarpo. Naslednji dan so bili ostanki sprani.... podtalnica. Ne hrana. PITNA VODA!
DavidS | 25.07.2013 | 15:24
Ni povsod podtalnice.
Ni vsaka podtalnica tudi pitna voda.
Tudi kjer je podtalnica, ne pride vsaka površinska voda do nje.

Drug kmet je tik pred dežjem polil cisterno gnojšnice na svojo njivo. A po tej vaši logiki potem naslednji dan pijete iztrebke njegovih krav? Tudi to je strupeno, veste....pa čeprav je naravno.
anekdota | 11.08.2013 | 16:25
 
Pozdravljeni

Odvisno od količine pesticidov in vrste pesticidov. Kmet se mora držati predpisov uporabe kemikalij. V kolikor se predpisvo ne drži, lahko predstavlja riziko za okolje in nekatere njegove habitate. Dočim pri ekološkem kmetovanju ta riziko skoraj v celoti odpade, ker se pesticidov ne uporablja.

lp
anekdota | 11.08.2013 | 18:57
 
Pozdravljeni

Ne vem, odvisno.
Vem da je strupeno, zato bi polivanje gnjošnice po njivah prav tako prepovedal. Grozno je, kako morajo ljudje prenašati smrad iz njiv celo v bivalnih okoljih po Sloveniji.
Spomin se, da sem odšel na sprehod tam kjer grem večkrat in kjer hodimo občani na sprehode. Na tretjini poti sem se moral obrniti, ker so me pekle oči in nisem mogel dihati zaradi ne dolgo nazaj polite gnojnice po njivi ob poti. Take okoliščine niso zdrave. Kam odteče vsa ta gnojevka in kakšne posledice ima za okolje, si lahko mislimo. Če k temu dodamo še mnogotere različne kemikalije za katere nismo nikoli izdelovali študij v tem kako med seboj reagirajo in kakšni vse strupi se posledično ustvarajo, se lahko še dodatno zamislimo. Upajmo torej, da bo dovolj politične volje, da se takšne zastarele prakse kmetovanja ukine.

lp
Turjaški | 20.07.2013 | 01:28
Take predloge lahko pišejo samo tisti ki niso nikoli delali na pravi kmetiji.
papillon | 24.07.2013 | 07:28
Ni res. Sem kot mulc živel na kmetiji in že takrat bil proti strupenim kemičnim sredstvom.
Odisej75 | 20.07.2013 | 01:27
Brez pesticidov bodo slovenske kmetije dokončno propadle, saj jim že sedaj ne gre pretirano dobro.
SLOvenijaaaaaaaaaa | 20.07.2013 | 01:23
Ne moremo se ravnati samo po "EKO IDOLOGIJI" misliti moramo tudi na našo konkurenčnost na živilskem trgu in samooskrbo.
papillon | 24.07.2013 | 07:29
Nekateri smo pripravljeni plačati za hrano nekaj več...
Domoljub Patriot | 24.07.2013 | 16:06
Nekateri ne pa vsi prebivalci slovenije ki bi jih s tem predlogom v to prisilili.Za tiste ki bi radi jedli EKO-Hrano je v slo dobro poskrbljeno.
anekdota | 31.08.2013 | 22:14
 
Pozdravljeni

Seveda, se pa tudi to spreminja.
Slovenske eko hrane je zelo malo na policah velikih marketov. Kako bi je le bilo ob cca. 3000 certificiranih eko kmetih v Sloveniji. Torej argument, da je slovenske eko hrane dovolj, ni na mestu. Slovenci želimo eko hrano. Cene te bi se s povečanjem notranje in zunanje konkurence, približala cenam hrane tujega ponudnika. Cene eko hrane zaradi večje konkurence padajo tudi kje drugje. Se pa še vedno razvija prepočasi.

lp
anekdota | 11.08.2013 | 19:00
 
Pozdravljeni

Poskrbljeno... seveda z uvozom večine eko hrane tujega ponudnika, namesto da bi prodajali slovensko eko hrano, izgubljamo velik tržni delež in še vse kar gre zraven.

lp
Domoljub Patriot | 11.08.2013 | 19:55
Na trgu je popolnoma dovolj EKO hrnae ki je bila pridelana v SLO tako da se za naš tržni delež ni treba bati.
anekdota | 15.08.2013 | 10:42
 
Pozdravljeni

Mislim da temu ni tako, sicer ne bi večina eko hrane kot hrane nasploh uvažali.
Dejstva o rasti eko prodajaln v zadnjen desetletju, dejstvo o porasti eko ponudbe v megamarketih, dejstva o rasti spletne ponudbe eko hrane itn, v katerih se prodaja predvsem hrana in izdelki tujih proizvajalcev (iz uvoza, ki so pakirani v embalaži) govorijo nasprotno vaši trditvi. Količina eko tržnic v primerjavi ne ekoloških vaši trditvi prav tako nasprotuje.
Govorijo o tem, da Slovenija izgublja deležen prodaje hrane in izdelkov iz nje na lastnem trgu, kot tujih trgih. Ta delež je zelo velik.
Recimo večina prebivalcev večjih mest ne kupuje pri kmetu temveč v megamarketih. V megamarketih pa se v večini prodaja hrana tujega proizvajalca oz. se šele v zadnjih letih se bolj trudijo prodajati hrano slovenskega izvora in oglašujejo slovensko poreklo. Ob tem je ekološko pridelana hrana še najmanjkrat slovenska. V veselje zaradi večje osveščenosti prebivalstva, se tudi to počasi spreminja.
lp
Domoljub Patriot | 16.08.2013 | 07:56
To da potrošniki ne kopujejo pri kmetih ampak v supermarketij je popolnoma logično, saj za eko hrano ne bo noben šel tako daleč od svojega domačega kraj tukaj je potreben boljši marketing s streani proizvjalcev eko hrane.
Sam sem bil tudi v kar nekaj super marketih in vedel sem izdelke eko z znaki da so iz slovenije, preden se je začela ta akcija je bilo eko izdelkov res da manj ampak zdaj so stvari bolje urejene in za delež eko hrane v SLO si jas ne belim glave.
anekdota | 31.08.2013 | 22:31
 
Pozdravljeni

Seveda, se pa tudi to že spreminja.

Slovenske eko hrane je v slovenskih večjih marketih zelo zelo malo. Kako bi jih le bilo glede na to, da imamo cca. samo 3000 cerificiranih eko kmetov. V večini se prodaja v večjih in najbolj pogostih marketih eko hrana tujega proizvajalca in še te zgolj malo delež, glede na ostalo ponudbo. K sreči zaradi vse večje osveščenosti ljudi, ta delež vstrajno narašča.
Vaš argument, da je eko hrane slovenskega proizvajalca dovolj, torej ne drži. Še hrane slovenskega porekla nasploh je dosti premalo na trgovinskih policah velikih slovenskih marketov in se vlada trudi z raznimi projekti ustvariti večjo samooskrbnost.

Tukaj pa še malo statistike, v kateri govorijo o potrebah po eko hrani itn:
Global Organic Foods and Beverages Market Analysis by Products, Geography, Regulations, Pricing Trends, and Forecasts (2010 – 2015) 
http://www.marketsandmarkets.com/Market&..5;foods-350.html

lp
DavidS | 01.09.2013 | 20:36
Trgovci ponudijo na policah to, kar kupci želijo kupiti. Če bi vladala kriza ponudbe takšne hrane, kot trdite, potem bi obstoječi pridelovalci hitro bogateli. Pa temu ni tako....dobro poznam eno ekološko kmetijo, in jim nikakor ni postlano z rožicami.

Razen, če so tudi slovenski trgovci del mednarodne zarote, in nalašč nočejo prodajati ljudem toliko ekološko pridelane hrane, kot bi jo ljudje radi kupili?
SLOHEROJ | 20.07.2013 | 01:21
Pesticidi so normalen del kmetijstva brez njih bi bilo kot pred 200 leti ko je na polju delalo 80% prebivalstva pa so pridelali glih dovolj da ni bilo lakote.
papillon | 24.07.2013 | 07:25
Delali so z motikami, vilami.
mischa422 | 24.07.2013 | 08:38
Sej ne morem verjeti: "pesticidi so normalen del kmetijstva". Pri takem razmišljanju se ne čudim, da smo v taki situaciji kot smo in da smo iz dneva v dan bolj bolni...  
Domoljub Patriot | 24.07.2013 | 16:04
Iz dneva dan bolj bolni a imaš z to znanstvene dokaze ki krivdo dajejo pesticidom.
mischa422 | 24.07.2013 | 22:47
vse je dokazano...beri, obstaja veliko literature o tem, lahko pa pogledaš samo malo v bolnišnice in boš videl, da so kljub "napredku" ljudje veliko bolj bolni, kot pred 200 leti, da danes ljudje zbolevajo za boleznimi, ki jih takrat niso niti poznali, tudi otroci, veliko parov je neplodnih in trend se drastično povečuje...ja res niso SAMO pesticidi, nosijo pa znaten del krivde pri vsem tem. Da se pa množično pojavljajo škodljivci so pa posledično krivi tudi pesticidi..saj veš..porušeno naravno ravnovesje zaradi vseh teh strupov!
DavidS | 25.07.2013 | 15:26
To, da pred 200 leti nekaterih bolezni nismo poznali, ne pomeni, da takrat niso obstajale.....pomeni zgolj to, da jih takrat pač medicina ni poznala.
Pred 200 leti je večina ljudi umrla "naravne smrti". Danes za praktično vsakogar vemo, točno katera bolezen ga je ubila.
Domoljub Patriot | 25.07.2013 | 19:22
Pred dvesto leti so ljudje umirali mnogo mnogo prej tako da ne moremo reči da so sedaj bolj bolni kot prej.

Sprejmite ukrepe za zmanjšanje uporabe pesticidov

Predlog se glasi: "Vlada naj pripravi in začne izvajati konkretne aktivnosti za zmanjšanje uporabe pesticidov v kmetijstvu." 

Splošno znano je, da pesticidi iz kmetijskih površin prehajajo v hrano in telo, ter povzročajo resne in dolgotrajne posledice. O tem je napisanega mnogo, v Sloveniji je posebej omeniti knjigo Pesticidi, ubijalci življenja, ki jo je napisal Anton Komat. 

Primeri ukrepov, kot bi jih lahko uvedli:

1) V parlament ali vsaj v parlamentarni odbor za kmetijstvo povabili kakšnega strokovnjaka (pa ne iz kemofarmacije), ki bi poslancem predstavil osnovna dejstva in kakšen predlog.

2) Za nakup pesticidov bi lahko predpisali strožje kriterije, tudi s področja poznavanja zdravstvenih nevarnosti. Pesticidi so svojevrstno orožje za množično uničevanje in nerazumljivo je, da za njihov nakup veljajo manj stroge zahteve kot za nakup orožja.

3) Promocija in izobraževanje o naravnih sredstvih za zaščito, itd ...

Kakorkoli že, konkretni predlogi so lahko zelo različni, za njih pa imamo v Sloveniji dobre strokovnjake. Ministrstvo za kmetijstvo bi lahko več pozornosti namenilo zdravi (manj strupeni) pridelavi rastlinske hrane, manj pozornosti in sredstev pa bi veljalo nameniti živinoreji. 

 


Ključne besede: Pesticidi, kmetijstvo, zdravje, hrana, narava