Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Omejitev količine odpadne embalaže
 
Izbrisan Uporabnik 26
Ogledov: 581
Predlog poslan 13.06.2013
Arhivirano
Zadnja sprememba 12.06.2013 21:49:22

  Predlog   Število glasov   Komentarji (11)  

Predlagam, da se naraščajoče količine odpadne embalaže (predvsem steklenice in kozarce), ki že kritično obremenjuje okolje in draži stroške odvoza, omejijo na naslednji način. Za steklenice sokov in standardnih (po možnosti pa še čimveč drugih) kozarcev za vse vrste živil naj se uvede visoke davke (takse) in tako prisili vse dobavitelje, ki se sedaj cinično izgovarjajo, da se jim to zaradi stroškov pranja ne splača, k zbiranju tovrstne embalaže. Mar ti dobavitelji, ki sedaj kupujejo prazno embalažo le-te pred uporabo ne operejo? Očitno! Nekdo ima pri tem očitno veliko materialno korist in bi bil ta ukrep zato nujen.


Ključne besede Okolje, odpadki, zavajanje
Kategorija: Davki in finance


Zadnji komentarji:

znalček | 01.07.2013 | 09:50
Asom in Jančica očitno ne poznata, kako stvari potekajo v Avstriji in na Hrvaškem, da ta sistema postavljata za zgled. V Avstriji imajo namreč zelo podoben sistem zbiranja kot v Sloveniji, razlika je le v tem, da v nekaterih pokrajinah zbirajo bistveno več frakcij že na domu, kar zelo zakomplicira in podraži zbiranje, še vedno pa je potrebno sortiranje zaradi pogostih napak. Reciklira se manjši delež odpadkov kot v Sloveniji. Na Hrvaškem praktično ni možna oddaja embalaže (zbirna mesta za ločeno odlaganje stekla, in plastike so samo v večjih mestih), razen dela tiste, ki je kupljena v sami trgovini (samo steklenice in pločevinke za pijačo), pa še tam so velike omejitve. Sistem je zelo drag in neučinkovit, veliko je zlorab.

Dejstvo je tudi, da je steklena embalaža zelo primerna za recikliranje, saj se lahko praktično neskončnokrat ponovno uporabi. Recikliranje stekla je iz ekološkega in tehnološkega stališča dokaj blizu zbiranju in pranju ter ponovni uporabi steklene embalaže. Pranje, prevažanje, sortiranje itd, zahteva veliko energije in predstavlja veliko obremenitev za okolje, za podjetje pa velike stroške. Glede na to, da se ravno steklene embalaže zbere največ (glede na proizvedeno), vsakršno siljenje v preživet način vračanja steklenic v trgovine nima nobenega smisla. Vračanje pivskih steklenic je tu še edina izjema, ker imamo na trgu praktično samo enega ponudnika piva, obrat pa je velik. Na trgih, kjer je prodaja enakomerneje razdeljena med 10 in več pivovarn, se steklenic za pivo ne vrača. Se pa na tujih trgih posebej pri večjih embalažah in cenejših pivih vse bolj uveljavlja tudi plastika.

Sam vidim rešitev v tem, da bi proizvajalci plačevali celotne stroške ravnanja z embalažo (odvoz, predelava, deponiranje, okoljske takse...). Verjetno bi jih trg kmalu prisilil v zmanjševanje količine embalaže (zakaj mora biti zobna pasta v škatlici, šest škatlic ovitih v folijo, vse skupaj v večji škatli, potem še v kartonu, več kartonov spet na debelo povitih s folijo...) in uporabo embalaže, ki je okolju prijaznejša, odprle bi se tudi trgovine z refili.
ROKiROKez | 14.08.2013 | 06:14
Se opravičujem, samo zmotilo je tole: "Na trgih, kjer je prodaja enakomerneje razdeljena med 10 in več pivovarn, se steklenic za pivo ne vrača.". 
Ne vem kako je to urejeno drugje, vem pa da v Belgiji, ki ima okoli 11 milijonov prebivalcev in ima okoli 178 večjih in manjših pivovarn, imajo vse pivovarne pivo v steklenicah in vse so povratne! Zato se ne strinjam, da bi bilo vračanje steklenic preživet način, saj izgleda, da tam funkcionira.
Strinjam pa se s tem, da bo treba to nekako urediti, ker ljudje odmetavajo pločevinke, plastenke in steklenice vsepovsod. Mislim, da bi morale biti omenjene embalaže vse povratne, da pa bi se vračale, bi morala biti cena najmanj 20 centov/kos. 
Prav tako pa bi bilo potrebno zvišati kazni za kakršnokoli odmetavanje odpadkov. 
Lep pozdrav   
An1ka | 24.06.2013 | 12:57
V Sloveniji imamo funkcionalno zbiranje odpadkov, žal  pa se zbiranje odpadkov razlikuje med samimi občinami, kar otežuje zadevo in poleg drugih dejavnikov sistema zmede končnega uporabnika.
Da obdavčimo še dodatno dobavitelje, oz. proizvajalce, naredimo samo več škode končnemu uporabniku kot pa njim. Saj ekonomsko gledano, bo davek zaračunan končnemu izdelku, kar pomeni podražitev izdelka.
Če bi sistem deloval tako kot treba, in ne bi bilo toliko konkurence na trgu odpadkov, bi stvar bila lahko zelo preprosta. Da kažemo s prstom kdo je kriv, da stvari ne delujejo tako kot treba, je nesmiselno, saj je ves sistem odpadkov zelo kompleksen. 
Logistično gledano, se odvoz in pranje splača v rangu med 100 in 1000 km, kar za lokalni trg pomeni, da bi se lahko povečala uporaba povratne embalaže. Žal pa se dogaja, da dajejo prednost nepovratni embalaži, kar pomeni za proizvajalca nižje stroške nadaljnje obdelave.  Oziroma, za njih se skrb konča ob prodaji izdelka. 

Vsak posameznik pa ima možnost nakupa povratnih steklenic, ki delujejo v povratnem sistemu, prav tako ima možnost ločenega zbiranja. Če jih pravilno sortiramo jim damo možnost ponovne uporabe. Naj povem da je steklo in aluminij 100% reciklirani material, tako da bi morali biti zelo skrbni glede njega. Kar pa se plastičnih izdelkov tiče, pa se začne pri uporabniku, da se odpove komfortu plastike.
Stvari se bodo morale spremeniti s časom, kajti direktiva EU kaže na zmanjšanje odpadkov za 50 % do leta 2020, žal je v Sloveniji praksa zelo počasna. 


hales | 21.06.2013 | 18:30
Predlagam, da se čimveč pakira v povratne embalaže (steklenice), plastenke in pločevinke pa se zaračuna toliko, da je cena pijače in steklenice cenejša od enake količine pijače v plastenki.
Pijače, mleko, jogurti, vložnine ...
Jančica | 19.06.2013 | 13:18
Ja, strinjam se, da je potrebno spremeniti celoten sistem ravnanja z odpadno embalažo pri nas. 
Ta sistem je pri nas tako obupno nemogoč, da nikogar ne stimulira. Izjema so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki bogatijo na račun uporabnikov in zavezancev. 
Zavezanci (trgovci, embalerji, pridobitelji itd) plačujejo ne tako majhne zneske. Da je naš sistem butast, je bilo že večkrat ugotovljeno. Ni pa jasno, zakaj ga nočejo spremeniti. V Avstriji problemov ni, zato bi bilo pametno prepisati njihove (ali pa nemške) predpise. Tudi Hrvašaka ima to bistveno boljše urejeno.
Pranje steklenic? Sploh ni problem, samo povratno embalažo je treba uvesti. Pivovarska industrija to dobro obvlada-tudi zato, ker jih potrošniki v to silijo(mo). Pivo iz piksne ali iz plastike pač ne tekne tako, kot tisto iz steklenice...
Proizvajalci pijač imajo očitno premajhno obremenitev pri stekleni embalaži, da se tako zelo otepajo povratnih steklenic. res je škandal, da npr. Fructal polni stekleničke in steklenice za enkratno uporabo, ki se po uporabi zavržejo! Le kje jih kupuje, da se mu to izplača???

To problematiko pri nas ureja Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (UL RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11-popr.). Zadnje neuradno prečiščeno besedilo je dostopno na: http://www.pisrs.si/Predpis.aspx?id=PRAV6416&pogled=osnovni
rogixl | 19.06.2013 | 07:53
A je predlagatelj že slišal za ločeno zbiranje odpadkov? Poleg tega je steklena embalaža veliko bolj zdrava kot plastična.
Izbrisan Uporabnik 26 | 19.06.2013 | 12:30
Komentatorju predlagam, da še enkrat prebere tisti del predloga, kjer piše, da naj se dobavitelje prisili k zbiranju oddane steklene embalaže. Z malo truda se pride do sklepa, da naj bi potem šla vsa taka embalaža v ponovno uporabo, ne pa v smeti, za novo pa po surovine... Dobro jutro!
anekdota | 14.06.2013 | 12:29
 
Pozdravljeni

Tukaj se ne bi mogli pogovarjat, če ne bi razmišljali, tako četudi je predlog komu še tako neumen, zato ni noben nor.

No, tule je še en bolj "nor" predlog: ker imajo trgovine in trgovci že itaq urejen logističen sistem dobave proizvodov, bi potrošnik trgovcu in nato trgovec proizvajalcu embalažo tudi vračal oz. bi jo potrošniki predajali odjemalcem embalaže v trgovskih centrih, kar pomeni, da bi od vsakega nakupa embalaže (večina se jih opravi lokalno, razen bio odpadkov) trgovcu na podlagi računa to tudi vrnili; razen če gre za daljšo oddaljenost od kraja nakupa.
- Tako bi se poglobil odgovornejši odnos proizvajalca in ponudnika izdelkov končnemu kupcu, saj bi moral proizvajalec sam poskrbeti za možnost ponovne uporabe embalaže ali pa uničenje plačati nekomu drugemu, kar bi zanj imelo večje stroše in bi ga prisililo k proizvodnji okolju prijaznejše embalaže. To bi hkrati v nekaterih segmentih razbremenilo potrošnika ter ga osveščalo v tem, koliko embalaže nakupi, zmanjšalo bi delo komunale in plačevanje komunalnih storitev, potrošnik bi bil manj obremenjen z ločevanjem.
Precej zaposlenih v komunali, bi se zaradi večje potrebe po novih kadrih v trgovinah (ki jih je v sloveniji ogromno) prezaposili v zbiralnice v trgovinah, ob trgovinah, itn.
Je zgolj ideja.

lp
Tlachenka | 14.06.2013 | 11:01
Se popolnoma strinjam. To je zelo hud problem, ki se ga mnogi sploh ne zavedajo, ker zaenkrat še ne čutijo neposrednih posledic.
Ariel | 13.06.2013 | 19:51 Prikaži
Norec. Ti bi porabnikom stvari na ta način še bolj podražil.
Menim, da embalaža sploh ni problem, ker se jo danes že veliko reciklira in ljudje so čedalje bolj osveščeni.
Izbrisan Uporabnik 26 | 25.06.2013 | 20:50 Prikaži
Ime, s katerim ste se predstavili, in vsebina vašega odgovora kažeta na hude težave, ki jih imate z razumevanjem. Če bi bilo to, kar trdite, res, danes ne bi bilo toliko divjih odlagališč, kamor (tudi to se da sklepati iz vašega odgovora!) oddajate svojo embalažo v "reciklažo" tudi vi. Raje si vzamite čas in se udeležite kakšne čistilne akcije! Glede na vaše ime pa še v pomoč pri sklepanju: po tem predlogu naj bi proizvajalci vračljivo embalažo sprejemali in se tako izognili vsem stroškom ne glede na njihovo višino, število divjih odlagališč pa bi pričelo upadati. Prosite koga, da vas pelje v svet - za začetek na Hrvaško, kjer to načeloma že prakticirajo. Med osveščenci vas pogrešamo!