Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Način izbire ustreznega ponudnika na javnih razpisih
 
Primož Tručl
Ogledov: 372
Predlog poslan 12.06.2013
Arhivirano
Zadnja sprememba 12.06.2013 13:15:22

  Predlog   Število glasov   Komentarji (3)  

Predlagam vladi, da sprejme ustrezen zakonodajni akt, ki bi vse javne institucije, ki izbirajo izvajalce na javnih razpisih zavezal, da po odpiranju ponudb vedno izločijo najvišjega in najnižjega ponudnika.

Glede na dejstvo, da sedaj takšnega določila nimamo in ima pogosto največjo težo pri izbiri ponudnika ravno najnižja cena, država napačno domneva, da prihaja na razpisih do najoptimalnejših (najcenejših) ponudnikov oz. podpisuje pogodbe z najugodnejšimi izvajalci. V nešteto primerih (avtocestni program, letališki stolp itd., itd.) se je pokazalo, da temu ni tako in da država na koncu preplača tisto, kar je ponudila na javnem razpisu. Mnogo ceneje bi prišla do izdelkov in storitev, ki jih kupuje na javnih razpisih, če bi veljalo, da je najcenejši in najdražji ponudnik vselej na začetku izbire izločen, med ostalimi pa se glede na podane kriterije izbere najugodnejšega. Takšna je tudi praksa držav, ki si jih v SLO jemljemo za vzgled in kjer javni razpisi dejansko funkcionirajo in pripeljejo do izbire, za državo najugodnejšega ponudnika, npr. v Nemčiji.


Ključne besede javni razpis, ponudniki, izbira, najugodnejši, država
Kategorija: Davki in finance


Zadnji komentarji:

DavidS | 13.06.2013 | 08:25
Kdo nam pa zagotavlja, da je drugi najcenejši ponudnik boljši od najcenejšega? Lahko da je še slabši. 
Vse, kar s tem naredimo je to, da zagotovimo, da bomo za neko blago ali storitev plačali več, kot bi bilo potrebno....pri tem pa ni nobenega zagotovila, da bomo s tem dobili kvalitetnejšega ponudnika.

Prepričan sem, da imate vire, kjer so navedeni primeri takšne uspešne prakse v tujini?
Primož Tručl | 13.06.2013 | 15:39
Ne gre za zagotovilo kdo je boljši ali slabši. Takšnega zagotovila ni v nobenem sistemu.

Preprosto gre za to, da bi takšno določilo zagotavljalo, da bi vsi ponudniki ponudili takšno ceno, ki bi jim omogočila izvedbo na razpisu ponujenih del/storitev, ne pa da pišejo kar neke cene/številke, ki nimajo veze z realnostjo, za katere ni mogoče izvesti pogojev razpisa, samo zato, ker nimajo dela in iz obupa ponujajo bagatelne cene v upanju, da jih bodo uspeli kasneje z aneksi dvigniti; to seveda uspe le redkokaterim, zato si s tem načinom dela le podaljšujejo agonijo, državljanom pa bodisi dražijo storitve bodisi onemogočajo, da bi do njih sploh prišli.

Jasno, da se bodo morali, tudi ob takšnem določilu, ponudniki še naprej zelo potruditi in ponuditi ugodne cene, če bodo hoteli zmagati na razpisu (ker bo praktično gledano zmagal drugi najcenejši), ne bodo pa več pisali neumnih ponudb, samo zato, da bi izrinili druge. Je to res tako težko razumeti ?!
DavidS | 13.06.2013 | 16:11
Bom vam dal dva primera:
1. Naročeno je zelo specifično blago, prispejo le tri ponudbe: 15.000, 25.000 in 30.000 EUR.  Po vašem principu bomo stran vrgli 10.000 EUR.
2. Naročeno je blago, ki je zelo razširjeno. Prispe 10 ali 20 ponudb. Namesto, da bi se vsi ponudniki trudili, da dajo čim boljšo ponudbo, bodo ugibali, kakšno ceno morajo postaviti, da bodo drugi najcenejši. Torej spremenimo sistem javnega naročanja v takšnih primerih v loterijo.....kdo bo najbolje uganil. Cena bo seveda tudi v tem primeru višja, kot bi bila, če bi iskali najcenejšega.

To, da se cene naknadno zvišujejo, pa ni problem sistema javnega naročanja, ampak dopustnosti poviševanja. Ko je pogodba enkrat sklenjena, sprememb cene ne sme biti. Pri tem sploh ni pomembno, ali je bila sprejeta najcenejša, najdražja ali naključna ponudba.
In če zaradi tega ponudnik zapade v težave, ker je ponudil prenizko ceno....njegov problem....na naslednjem razpisu takšne napake ne bo ponovil.