Pozdravljeni,
predlagam kulturnemu ministrstvu oziroma pristojnemu inšpektoratu, da poostri nadzor nad pravilno rabo slovenščine v javnih občilih. Že javni servis RTV, ki nam pobira obvezen prispevek, je poln srbizmov. Predlagam tudi uporabo slovenskih imen mesecev, vsaj na nacionalni RTV. Če že imamo svoj jezik ga spoštujmo.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kulturo
Z vidika pristojnosti nadzora dela Zakona o javni rabi slovenščine (kot je opredeljen v 29. členu) menimo, da za tovrsten nadzor in ukrepanje v smislu popravljanja slovenščine v javni rabi ni pravne podlage. V členih, katerih izvajanje nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije, se zahteva raba slovenščine kot take v različnih situacijah, pri čemer se Zakon o javni rabi slovenščine ne spušča v opredelitev pravilne rabe, kadar se uporablja pogovorni ali knjižni jezik (in pravilnost slednjega) kot je navedeno v prijavi in tako tudi ne regulira kakovosti slovenščine (npr. tujke), temveč njen status. Zakon določa status in rabo slovenščine predvsem v odnosu do drugih jezikov. To pomeni, da ne zapoveduje kakovosti jezika – torej dobre oziroma pravilne slovenščine, saj je to zelo težko meriti, ocenjevati in posledično oglobiti.
Področje kakovosti jezika je zato država poverila drugim inštrumentom in inštitucijam, zlasti šolstvu v najširšem smislu. Kakovost jezika lahko razvijamo s spodbujevalnimi ukrepi, kot so vzgoja in izobraževanje ter promocija. V okviru slednje Ministrstvo za kulturo, Služba za slovenski jezik, vsako leto objavi javni razpis za (so)financiranje projektov, ki so namenjeni predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, s sicer skromnimi finančnimi sredstvi pa podpiramo razne projekte, izobraževanje, tečaje, poletne šole, digitalizacijo slovarjev ipd.
Ministrstvo za kulturo je pred kratkim pripravilo tudi Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 (v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta 15. julija 2013), s katero država določa politiko na področju jezikov za naslednje petletno obdobje. V resoluciji je največ pozornosti namenjeno prav ukrepom na področju jezikovnega izobraževanja in opremljenosti govorcev s sodobnimi jezikovnimi priročniki in orodji. Prav tako je pripravilo osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017, strateškega dokumenta kulturne politike, ki je trenutno v javni razpravi. Kot pomemben cilj smo vključili tudi razvijanje jezikovne zmožnosti vseh skupin govorcev s ciljem dviga ravni bralne pismenosti ter tako to pomembno področje umestili tudi v omenjeni dokument.