Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Uporaba slovenščine
 
Jernej Bradeško
Ogledov: 1135
Predlog poslan 27.05.2013
Z odzivom organa 07.11.2013
Zadnja sprememba 25.05.2013 13:33:34

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (11)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 07.11.2013

Odziv Ministrstva za kulturo

Z vidika pristojnosti nadzora dela Zakona o javni rabi slovenščine (kot je opredeljen v 29. členu) menimo, da za tovrsten nadzor in ukrepanje v smislu popravljanja slovenščine v javni rabi ni pravne podlage. V členih, katerih izvajanje nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije, se zahteva raba slovenščine kot take v različnih situacijah, pri čemer se Zakon o javni rabi slovenščine ne spušča v opredelitev pravilne rabe, kadar se uporablja pogovorni ali knjižni jezik (in pravilnost slednjega) kot je navedeno v prijavi in tako tudi ne regulira kakovosti slovenščine (npr. tujke), temveč njen status. Zakon določa status in rabo slovenščine predvsem v odnosu do drugih jezikov. To pomeni, da ne zapoveduje kakovosti jezika – torej dobre oziroma pravilne slovenščine, saj je to zelo težko meriti, ocenjevati in posledično oglobiti.

Področje kakovosti jezika je zato država poverila drugim inštrumentom in inštitucijam, zlasti šolstvu v najširšem smislu. Kakovost jezika lahko razvijamo s spodbujevalnimi ukrepi, kot so vzgoja in izobraževanje ter promocija. V okviru slednje Ministrstvo za kulturo, Služba za slovenski jezik, vsako leto objavi javni razpis za (so)financiranje projektov, ki so namenjeni predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, s sicer skromnimi finančnimi sredstvi pa podpiramo razne projekte, izobraževanje, tečaje, poletne šole, digitalizacijo slovarjev ipd.

Ministrstvo za kulturo je pred kratkim pripravilo tudi Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 (v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta 15. julija 2013), s katero država določa politiko na področju jezikov za naslednje petletno obdobje. V resoluciji je največ pozornosti namenjeno prav ukrepom na področju jezikovnega izobraževanja in opremljenosti govorcev s sodobnimi jezikovnimi priročniki in orodji. Prav tako je pripravilo osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017, strateškega dokumenta kulturne politike, ki je trenutno v javni razpravi. Kot pomemben cilj smo vključili tudi razvijanje jezikovne zmožnosti vseh skupin govorcev s ciljem dviga ravni bralne pismenosti ter tako to pomembno področje umestili tudi v omenjeni dokument.