ALI SO V SLOVENIJI RES POTREBNE TAKO VISOKE PLAČE?

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Posredovani predlog, da se vsem poslancem in poslankam določi plača v višini, ki ne bi presegala 1.000€, bi pomenil, da bi se plača določila ne glede na odgovornost, zahtevnost oziroma vsebino nalog ter način izvolitve na določeno funkcijo.

Sicer pa je bilo že v lanskem letu sprejetih kar nekaj ukrepov, ki so vplivali na sistem in politiko plač v javnem sektorju: tako je na to področje najprej posegel Zakon o dodatnih interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 110/11, 43/12; ZDIU12), ki je začasno omejil rast mase plač v javnem sektorju. Nadalje je Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 105/12; ZUJF), ki je pričel veljati 31. maja 2012, odpravil nesorazmerja v osnovnih plačah ob hkratnem znižanju vrednosti plačnih razredov za 8%. Glede na dejstvo, da se ista plačna lestvica uporablja tudi za funkcionarje, je ukrep znižanja plač veljal tudi za poslance. V letu 2013 so bili sprejeti dodatni ukrepi, s katerimi so se znižala plače funkcionarjem, med njimi naj omenimo linearno znižanje vrednosti plačnih razredov (-0,5%) in kompresijo plačne lestvice kot je uzakonjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona sistemu plač v javnem sektorju-R (Uradni list RS, št. 46/13), ki pomeni večje znižanje plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so uvrščeni v višje plačne razrede.

Zaradi navedenega ocenjujemo, da predlog v predlagani vsebini ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je pri določanju plač funkcionarjev potrebno upoštevati zahtevnost, odgovornost in razmerja med uvrstitvami posameznih funkcij v plačne razrede.