Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

60.000 delovnih mest

2104 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 75EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti.

ZAKAJ? Stopnja pokojninskega prispevka se bo v vsakem primeru povečala in delovna doba skrajšala, saj se zaradi pomanjkanja delovnih mest dviguje starost ob prvi zaposlitvi. Vlada lahko predlog upošteva in povečanje prispevka uvede prej ter s tem sprosti delovna mesta.

KAKO? Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1500 EUR znese 330 EUR. Če bi prispevek povečali za 25% (za cca 75EUR) bi delovno dobo lahko skrajšali za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest. (* znesek je INFORMATIVEN)

Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in pogosto povzroči zapiranje že obstoječih delovnih mest. Zagotoviti 100.000 novih delovnih mest je nemogoče, še posebej v razmerah, ko je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje višjega prispevka bi bilo sprejemljivo za vse: vplačniki bi znesek iz PIZ dobili povrnjen in obrestovan, mladi nezaposleni bi dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela.

Zaradi nižjega zneska neto plače se lahko državljanom ponudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.

17 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A A.N. 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


6. 8. 2013

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Na začetku bi želeli poudariti, da sta po veljavni zakonodaji določena dva pogoja za uveljavitev starostne pokojnine, in sicer pogoj starosti ter pogoj pokojninske dobe. V kolikor torej oseba izpolni zakonsko določeno pokojninsko dobo brez dokupa (npr. za moške v letošnjem letu 40 let, za ženske pa 38 let in 4 mesece), mora kljub temu, da ima dovolj pokojninske dobe, izpolniti tudi pogoj starosti (za moške v letošnjem letu 58 let in 4 mesece, za ženske pa 58 let). Če je torej nekdo pričel z delom pri 15 letih, le-ta ne more pridobiti pravice do starostne pokojnine, dokler ne dopolni tudi starosti 58 let in 4 mesece (moški). V tem času pa ima (če neprekinjeno dela) že 43 let pokojninske dobe. Če bi upoštevali podani predlog, da bi zavarovanci lahko uveljavili pravico do starostne pokojnine ob dopolnitvi 37 let pokojninske dobe brez dokupa, bi torej razširjali možnost pridobitve pravice do starostne pokojnine, kar pa je v nasprotju z osnovnim ciljem modernizacije pokojninskega sistema – t.j. z ohranjanjem vzdržnega pokojninskega sistema, ki bo posameznikom po upokojitvi zagotavljal primerne in zadostne prejemke ter s tem varno starost.

Zaradi pričakovanih demografskih gibanj, ki zaradi trenda staranja prebivalstva napovedujejo zmanjševanje trga delovne sile, bo sistem obveznega zavarovanja potrebno prilagoditi na način, da se vanj vključi čim več delovno sposobnega prebivalstva, po drugi strani pa mora biti pokojninski sistem pravičen do vseh generacij, med drugim tudi do bodočih prejemnikov pokojnin, ki s prispevki zagotavljajo pokojnine sedanjim upokojencem. Samo vzdržen pokojninski sistem bo namreč lahko zagotovil, da bo aktivna zaposlena generacija, ki s prispevki zagotavlja pokojnine sedanjim upokojencem, ravno tako lahko pričakovala, da bo generacija njenih otrok po istem načelu plačevala za njihove pokojnine. Na podlagi podatkov o dolgoročni (ne)vzdržnosti izdatkov, ki bodo v prihodnjih desetletjih potrebni za izplačila pokojnin in zagotavljanje minimalne socialne varnosti upokojencev, lahko tako ugotovimo, da je prav daljše ostajanje v zaposlitvi primarni ukrep, ki pripomore k zmanjševanju potrebnih sredstev za starostno vezane izdatke. Eden od glavnih ciljev bi tako morala biti ohranitev oz. povečanje stopnje zaposlenosti starejših zaposlenih, nedopustno pa bi bilo še naprej vztrajati pri miselnosti, ki je še do pred kratkim delovanje trga dela in brezposelnost starejših oseb reševala s prezgodnjim upokojevanjem.

V zvezi s predlogom, podanim v dopisu, bi želeli opozoriti še na dejstvo, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniških principih, kar v osnovi pomeni, da se pravica do pokojnine in druge pravice iz naslova minulega dela priznavajo na temelju prispevkov, vplačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Dejstvo je, da že sedanji pokojninski sistem določa različne pogoje za upokojitev po pravilu, da se oseba lahko upokoji pri nižji starosti, če dopolni daljšo pokojninsko dobo in obratno - da se zahteva nižja pokojninska doba, če oseba dopolni visoko starost. Daljša pokojninska doba je kriterij, ki pri posamezniku zvišuje višino pokojnine. Višina starostne pokojnine je tako načeloma odvisna od višine pokojninske osnove in od dopolnjene pokojninske dobe. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero starostne pokojnine, le-ta pa se razlikuje glede na spol zavarovanca. Po veljavnem sistemu se vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe ovrednoti v višini 1,25 % na osnovo 26 % (moški) ali 29 % (ženske), kar za 40 let pokojninske dobe nanese 57,25 % odmere starostne pokojnine za moške in 60,25 % za ženske, za npr. 37 let pokojninske dobe pa približno 53,5 % za moške in 56,5 % za ženske, kar je seveda precej manj. Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da ima krajša pokojninska doba velik vpliv na višino pokojnine. Predlog, ki ga v svojem dopisu podaja predlagatelj, bi tako rušil temeljna načela, ki so inkorporirana v pokojninski sistem. Ob tem pa je potrebno dodati, da se vsem tistim zavarovancem, ki imajo v svojem aktivnem obdobju zelo nizke plače in torej plačujejo prispevke od najnižje osnove, zaradi načela solidarnosti ali redistribucije že sedaj zagotavljajo višje pravice, kot bi jim šle glede na plačane prispevke.

Glede na to, da avtor v svojem dopisu predlaga povišanje prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bi želeli poudariti, da so prispevki delavca v RS (15,5 %) že tako višji od prispevkov delodajalcev (8,85 %), zaradi česar bi bilo povišanje prispevne stopnje za delavce nedopustno. Tekom priprave zadnje reforme so bili sicer podani tudi predlogi, da bi se prispevna stopnja delavcev in delodajalcev izenačila, vendar pa so se socialni partnerji strinjali, da bi zvišanje prispevkov delodajalca pomenilo le dodatno obremenitev stroškov dela za delodajalce. Višje stroške dela bi delodajalci verjetno prelili v plače zaposlenih ter povzročili dodatna odpuščanja in ukinitve delovnih mest. Izguba delovnih mest pa bi posledično učinkovala na nižja vplačila v pokojninsko blagajno, kar bi še dodatno povečevalo primanjkljaj v pokojninski blagajni.

Tudi trditev, da bi se z upoštevanjem avtorjevega predloga, po katerem bi se na račun povišanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znižala zahtevana pokojninska doba, na ta način bi se posledično zmanjšala tudi brezposelnost, saj bi predčasna upokojitev starejših ugodno vplivala na večje zaposlovanje predvsem mladih, ne vzdrži. Želeli bi poudariti, da podaljševanja delovne aktivnosti starejših delavcev in brezposelnosti mladih nikakor ne gre enačiti. Gledano z vidika pokojninske blagajne je za finančno vzdržnost zelo pomembno, da čim več mladih vstopi na trg dela, vendar je problem ta, da na trg dela vstopa premalo nove in mlade delovne sile, ki bi s sprotnimi prispevki lahko plačevala za pokojnine upokojencev. Četudi bi vsakega starejšega delavca, ki se upokoji, nadomestil mlajši delavec, to še vedno ne bi zadoščalo za plačevanje pokojnin, saj bi s tem ostalo nespremenjeno število delovno aktivnih, medtem ko bi število upokojencev naraščalo. Negativna demografska gibanja, ki napovedujejo drastično znižanje delovno aktivnih prebivalcev, ki bodo morali financirati pokojnine vse večjega števila upokojencev, pa poslabšuje tudi sedanji trend mladih, ki podaljšujejo študij do 30. leta starosti, potem pa se šele zaposlijo. Če želimo ohraniti pokojnine na sedanji ravni oz. zaustaviti njihovo padanje, preprosto ni dovolj, da starejšega zaposlenega ali brezposelnega upokojimo in na njegovo mesto zaposlimo mlajšega posameznika. V tem primeru namreč število aktivnih oseb ostane isto, upokojenih pa je več. Za finančno vzdržnost pokojninske blagajne bi bilo tako potrebno čim dlje obdržati vsakega starejšega delovno sposobnega delavca, poleg njega pa zaposliti tudi mlajšega delavca. Domneve, ki so v zadnjem času prepogosto izpostavljene, da namreč starejši »odžirajo« delovna mesta mladim delavcem, so napačne in zavajajoče, saj ne bi pokrili primanjkljaja v pokojninski blagajni niti v primeru, da bi delala oba skupaj. Številčno se bo namreč močno povečala pasivna generacija, za katero pokojninske odhodke plačujejo delovno aktivni.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 21. 5. 2013 | 00:30:40

60.000 delovnih mest

Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 25EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti .

ZAKAJ? Ukrepi, s katerimi se podaljšuje delovna doba, med tem ko delovnih mest ni, brezposelnost le še povečuje. Količina novih delovnih mest, ki jih je mogoče ustvariti, je omejena: trg je nasičen, dodatnih novih proizvodov in storitev ni mogoče prodati, zato se v praksi dogaja, da odprtje enega novega delovnega mesta povzroči zaprtje drugega, že obstoječega .

KAKO? Vladi predlagam, da poleg spodbujanja odpiranja novih delovnih mest spodbuja tudi skrajšanje delovne dobe. Sredstva za to bi dobila v pokojninsko blagajno s povečanjem prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri plačah.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1550 EUR znese 340 EUR. Če bi prispevek povečali za 25,5 EUR, to je za 7,5% (iz 340 na 365 EUR oz. iz 22% na 23,65%), bi delovno dobo lahko skrajšali za 7,5%, to je za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest.

Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in prej ali slej povzroči novo brezposelnost. Zavedati se je potrebno, da je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje 1,65% višjega prispevka bi bilo zagotovo sprejemljivo tudi za državljane, saj bi mladi nezaposleni dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela.

Dodatno se lahko ponudi državljanom tudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.

Zato vladi predlagam, da poveča prispevek za pokojninsko zavarovanje in skrajša delovno dobo. Izračun je morda nekoliko poenostavljen in ne upošteva da bo koriščenje pokojnine daljše, a namen ni natančna kalkulacija, ampak predlog, da se problem brezposelnosti (predvsem med mladimi) rešuje takoj in z bistveno drugačnimi ukrepi. Sedanji ukrepi krize ne rešujejo, ker ne upoštevajo spremenjenih gospodarskih razmer (nasičenega trga) in se nanje odzivajo napačno. Zavedati se je potrebno, da ne glede na ukrepe in spodbude NI MOGOČE ustvariti več kot 100.000 manjkajočih delovnih mest.

Verzija predloga z dne, 21. 5. 2013 | 00:52:49

60.000 delovnih mest

Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 25EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti .

ZAKAJ? Ukrepi, s katerimi se podaljšuje delovna doba, med tem ko delovnih mest ni, brezposelnost le še povečuje. Količina novih delovnih mest, ki jih je mogoče ustvariti, je omejena: trg je nasičen, dodatnih novih proizvodov in storitev ni mogoče prodati, zato se v praksi dogaja, da odprtje enega novega delovnega mesta povzroči zaprtje drugega, že obstoječega .

KAKO? Vladi predlagam, da poleg spodbujanja odpiranja novih delovnih mest spodbuja tudi skrajšanje delovne dobe. Sredstva za to bi dobila v pokojninsko blagajno s povečanjem prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri plačah.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1550 EUR znese 340 EUR. Če bi prispevek povečali za 25,5 EUR, to je za 7,5% (iz 340 na 365 EUR oz. iz 22% na 23,65%), bi delovno dobo lahko skrajšali za 7,5%, to je za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest. (opomba: na dnu predloga je popravljen izračun)

Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in prej ali slej povzroči novo brezposelnost. Zavedati se je potrebno, da je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje višjega prispevka bi bilo zagotovo sprejemljivo tudi za državljane, saj bi mladi nezaposleni dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela.

Dodatno se lahko ponudi državljanom tudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.

Zato vladi predlagam, da poveča prispevek za pokojninsko zavarovanje in skrajša delovno dobo. Izračun je morda nekoliko poenostavljen in ne upošteva da bo koriščenje pokojnine daljše, a namen ni natančna kalkulacija, ampak predlog, da se problem brezposelnosti (predvsem med mladimi) rešuje takoj in z bistveno drugačnimi ukrepi. Sedanji ukrepi krize ne rešujejo, ker ne upoštevajo spremenjenih gospodarskih razmer (nasičenega trga) in se nanje odzivajo napačno. Zavedati se je potrebno, da ne glede na ukrepe in spodbude NI MOGOČE ustvariti več kot 100.000 manjkajočih delovnih mest.

POPRAVEK - (Hvala za komentar DAVIDS, kalkulacija je bila res preveč poenostavljena)

Drži, da bi 7,5% povišanje prispevka ne zadoščalo za tri leta daljšo pokojninsko dobo in je bolj realen 20 - 30% večji prispevek, kar v znesku pomeni ca. 75 EUR več. Ne gre za majhen znesek, a je vredno pretehtati, kaj ima večji pomen: večja stopnja zaposlenosti ali višji znesek neto plače. Nenazadnje, bruto znesek plače ostaja enak, prispevek v pokojninsko blagajno pa se vplačniku povrne.

Pa še to: Stopnja prispevka v pokojninsko blagajno se bo v vsakem primeru povečala in delovna doba skrajšala, ker se bo zaradi pomanjkanja delovnih mest dvignila starost ob prvi zaposlitvi.

Verzija predloga z dne, 21. 5. 2013 | 08:15:40

60.000 delovnih mest

Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 75EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti .

ZAKAJ? Ukrepi, s katerimi se podaljšuje delovna doba, med tem ko delovnih mest ni, brezposelnost le še povečuje. Količina novih delovnih mest, ki jih je mogoče ustvariti, je omejena: trg je nasičen, dodatnih novih proizvodov in storitev ni mogoče prodati, zato se v praksi dogaja, da odprtje enega novega delovnega mesta povzroči zaprtje drugega, že obstoječega .

KAKO? Vladi predlagam, da poleg spodbujanja odpiranja novih delovnih mest spodbuja tudi skrajšanje delovne dobe. Sredstva za to bi dobila v pokojninsko blagajno s povečanjem prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri plačah.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1500 EUR znese 330 EUR. Če bi prispevek povečali za 25% bi delovno dobo lahko skrajšali za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest.

Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in prej ali slej povzroči novo brezposelnost. Zavedati se je potrebno, da je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje višjega prispevka bi bilo sprejemljivo tudi za državljane, saj bi mladi nezaposleni dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela.

Zaradi nižjega zneska neto plače se lahko državljanom ponudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.

Zato vladi predlagam, da poveča prispevek za pokojninsko zavarovanje in skrajša delovno dobo. Izračun je morda nekoliko poenostavljen in ne upošteva, da bo koriščenje pokojnine daljše, a namen ni natančna kalkulacija, ampak predlog, da se problem brezposelnosti (predvsem med mladimi) rešuje takoj in z bistveno drugačnimi ukrepi. Sedanji ukrepi krize nezaposlenosti ne rešujejo, ker ne upoštevajo spremenjenih gospodarskih razmer. Zavedati se je potrebno, da ne glede na ukrepe in spodbude NI MOGOČE ustvariti več kot 100.000 manjkajočih delovnih mest.

Pa še to: stopnja prispevka v pokojninsko blagajno se bo v vsakem primeru povečala in delovna doba skrajšala, saj se zaradi pomanjkanja delovnih mest dviguje starost ob prvi zaposlitvi. Vlada lahko predlog upošteva in povečanje prispevka uvede prej in nadzorovano.

Verzija predloga z dne, 21. 5. 2013 | 08:22:04

60.000 delovnih mest

Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 75EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti .

ZAKAJ? Stopnja pokojninskega prispevka se bo v vsakem primeru povečala in delovna doba skrajšala, saj se zaradi pomanjkanja delovnih mest dviguje starost ob prvi zaposlitvi. Vlada lahko predlog upošteva in povečanje prispevka uvede prej ter s tem sprosti delovna mesta.

KAKO? Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1500 EUR znese 330 EUR. Če bi prispevek povečali za 25% (za cca 75EUR) bi delovno dobo lahko skrajšali za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest.

Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in pogosto povzroči zapiranje že obstoječih delovnih mest. Zagotoviti 100.000 novih delovnih mest je nemogoče, še posebej v razmerah, ko je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje višjega prispevka bi bilo sprejemljivo za vse: mladi nezaposleni bi dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela. Upoštevati je potrebno tudi to, da se prispevek za PIZ vplačniku povrne.

Zaradi nižjega zneska neto plače se lahko državljanom ponudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.

Verzija predloga z dne, 21. 5. 2013 | 09:41:06

60.000 delovnih mest

Ste pripravljeni od svoje plače prispevati 75EUR* mesečno za to, da bi bila vaša delovna doba tri leta krajša? Pomislite, kaj vse bi lahko v treh letih naredili zase in za svojo družino, hkrati pa bi pomagali Sloveniji pri rešitvi problema množične brezposelnosti.

ZAKAJ? Stopnja pokojninskega prispevka se bo v vsakem primeru povečala in delovna doba skrajšala, saj se zaradi pomanjkanja delovnih mest dviguje starost ob prvi zaposlitvi. Vlada lahko predlog upošteva in povečanje prispevka uvede prej ter s tem sprosti delovna mesta.

KAKO? Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 22% (sešteto 15,5% zavarovanec in 8,5% delodajalec) , kar pri povprečni bruto plači 1500 EUR znese 330 EUR. Če bi prispevek povečali za 25% (za cca 75EUR) bi delovno dobo lahko skrajšali za 3 leta. Pri 788.000 zaposlenih v Sloveniji bi se sprostilo skoraj 60.000 delovnih mest.

Ukrepa – skrajšana delovna doba in višji prispevek za pokojninsko zavarovanje sta med seboj povezana, a če bi bila pravilno predstavljena in sprejeta, bi brezposelnost reševala trajno, med tem ko odpiranje novih delovnih mest, ki producirajo dodatne proizvode, deluje le kratkoročno in pogosto povzroči zapiranje že obstoječih delovnih mest. Zagotoviti 100.000 novih delovnih mest je nemogoče, še posebej v razmerah, ko je količina proizvodov in storitev, ki jih je mogoče prodati OMEJENA. Plačevanje višjega prispevka bi bilo sprejemljivo za vse: mladi nezaposleni bi dobili delo, starejši bi imeli več kvalitetnega prostega časa, pridobili pa bi tudi delodajalci, saj bi na delovnih mestih delali mladi ljudje z novimi idejami in novimi načini dela.

Zaradi nižjega zneska neto plače se lahko državljanom ponudi druge ugodnosti: npr, da po 20 letih delovne dobe delo prekinejo in vzamejo leto ali dve dopusta. Številni takšen dopust potrebujejo za osebno izpopolnjevanje, izboljšanje zdravja, za pomoč svoji družini, ostarelim ali bolnim družinskim članom in podobno.

Komentarji




Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si