5. 7. 2013
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Določanje višine nadomestila po prenehanju funkcije poslancem ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05-UPB2, 20/06-ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12), ta zakon pa se uporablja tudi za določanje nadomestila plače ministrom po prenehanju funkcije na podlagi 32. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05-UPB1, 109/08, 38/10-ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13-ZDU-1G). Določeno je namreč, da se za pravice predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92). Veljavna ureditev pravic poslancev in tudi ostalih funkcionarjev med izvrševanjem funkcije in po prenehanju mandata temelji na različnih zakonih. Z zadnjo novelo Zakona o poslancih se je spremenila določba veljavnega zakona, ki ureja pravico do nadomestila plače, ki jo pridobi poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih. Sprejeta je bila namreč sprememba pogojev, pod katerimi se pravica pridobi, znižanje višine denarnega nadomestila ter skrajšanje časa za katerega ima poslanec pravico do denarnega nadomestila. Namen spremembe je bil predvsem v varčevanju porabe proračunskih sredstev v luči trenutnih finančnih in gospodarskih razmer. V sprejeti noveli zakona je sedaj določeno, da ima poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ne izpolnjuje minimalnih pogojev za upokojitev, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni minimalnih pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov plače, ki jo je prejemal, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje šest mesecev od prenehanja mandata. Hkrati je zakon na novo uredil tudi možnost, da poslancu ne pripada nadomestilo plače, če je funkcija poslancu prenehala pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata Glede na to, da pravice funkcionarjev po prenehanju funkcije niso enotno urejene v enem zakonu, je bilo v smislu načela enakosti treba spremeniti tudi ostalo zakonodajo, ki ureja pravice drugih funkcionarjev po prenehanju funkcije. Noveli Zakona o poslancih so sledile tudi spremembe ostalih predpisov, ki urejajo pravice vseh funkcionarjev po prenehanju funkcije in sicer spremembe Zakona o državnem svetu, Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o ustavnem sodišču, Zakona o računskem sodišču, Zakona o varuhu človekovih pravic in Zakona o predsedniku republike. Vsem spremembam zakonov je skupno enotno znižanje višine nadomestila po prenehanju mandata iz 100 odstotkov na 80 odstotkov zadnje plače, ki jo je funkcionar prejemal, ko je opravljal funkcijo, možnost podaljšanja pravice do nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev, ukinitev nadomestila plače, če funkcionarju funkcija preneha pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata in prenehanje pravice do prejemanja nadomestila plače, če se funkcionar pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali funkcijo ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja. Nadomestilo po prenehanju funkcije je pravica funkcionarja po prenehanju mandata in pomeni odmeno funkcionarju za določeno časovno po prenehanju funkcije. Šele po preteku tega časa (ki je z zadnjimi spremembami prej navedenih zakonov skrajšan iz enega leta na pol leta) bi bil funkcionar lahko eventualno upravičen do prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti upoštevaje določbe Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF in 21/13) ob izpolnjevanju pogojev iz tega zakona v višini, kot je določena v 62. členu. V Zakonu o urejanju trga dela je namreč določeno, da se denarno nadomestilo za prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove, pri čemer najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 350 eurov, najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov. Upoštevaje navedeno predloga za znižanje nadomestila funkcionarja po prenehanju funkcije torej ni mogoče upoštevati, saj gre pri določanju višine nadomestila plače za pravice funkcionarjev, katerih izvrševanje je omejeno z mandatom, prioriteta funkcionarjev pa je vrnitev k bivšemu delodajalcu, kar pomeni opravljanje prejšnje funkcije ali nadaljevanje prejšnjega dela ali druga ustrezna zaposlitev oziroma pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi. Le če nič od navedenega ni možno, so upravičeni do prejemanja nadomestila plače po prenehanju opravljanja funkcije.