7. 8. 2013
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Navedeno področje je kompleksne narave, saj pokriva več različnih resorjev in zakonov, npr. Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 65/2009-UPB3, 83/2009 Odl.US: U-l-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011 Skl.US: U-l-311/11-5, 32/2012 in 57/2012, v nadaljevanju: ZGD-1), Zakon o poslovnem registru Slovenije (Ur.l. RS, št. 49/2006, 33/2007-ZSReg-B, v nadaljevanju: ZPRS-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju Ur.l. RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010,106/2010-ORZFPPIPP21, 26/2011, 47/2011, 87/2011-ZPUOOD, 23/2012, 48/2012Odl.US: U-l-285/10-13, v nadaljevanju ZFPPIPP) ter Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 13/1994, 91/2005, 111/2005 Odl.US: U-l-212-03-14, 114/2005-UPB1, 42/2006-ZGD-1 (60/2006 popr.), 33/2007, 54/2007-UPB2, 65/2008, 49/2009, v nadaljevanju: ZSReg), ki sodita v pristojnost Ministrstva za pravosodje, zato bomo v nadaljevanju podali odgovor z vidika ZGD-1.
ZGD-1 v 29. členu določa, da je sedež družbe kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe. Za sedež družbe ni predpisanih drugih posebnih pogojev v ZGD-1. V dosedanjih členih ZGD-1, še posebno 7. in 8. člena ZGD-1 je določena obveznost in spregled pravne osebnosti. Le-ta določa, da sta podjetnik in družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Dodatno zakon določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki. Družbeniki so za obveznosti družbe odgovorni, če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Ob tem je treba poudariti, da tovrstne spore sodišča obravnavajo prednostno.
Omejitve ustanavljanja družb določa šesti odstavek 10a člena ZGD-1, ki določa, kdaj oseba ne more biti ustanovitelj družbe oziroma pridobiti status družbenika, sodišče pa po uradni dolžnosti preverja, ali so ob predlogu za vpis ustanovitve subjekta vpisa v register podani razlogi za omejitev ustanavljanja družbe ali pridobitve statusa družbenika. Za ta ravnanja sodišča se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodni register.
10b člen ZGD-1 pa določa, kdaj sodišče, pristojno za odločanje v postopku zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, po uradni dolžnosti pravni oziroma fizični osebi, ki je bila član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, odvzame pooblastilo oziroma upravičenje za vodenje poslov oziroma jo odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh družbah, kjer ta oseba opravlja tovrstno funkcijo. Dodatno ta člen tudi določa, kdaj lahko sodišče članu poslovodstva oziroma organa nadzora dovoli ponovno opravljanje poslovodne funkcije družbe oziroma nadzorne funkcije družbe, če le-ta dokaže, da je v družbi, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
ZGD-1 v 48. členu določa, da je za vpis v register potrebno prijaviti vsako spremembo podatkov (med njimi tudi spremembo sedeža družbe) in prijavi priložiti akte, na katerih te spremembe temeljijo, prijaviti začetek likvidacijskega postopka z navedbo likvidacijskih upraviteljev in prenehanje družbe. Ta register vodi registrsko sodišče v skladu z Zakonom o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 13/1994, 91/2005, 111/2005 Odl.US: U-l-212-03-14, 114/2005-UPB1, 42/2006-ZGD-1 (60/2006 popr.), 33/2007, 54/2007-UPB2, &%/2008, 49/2009, v nadaljevanju ZSReg).
ZGD-1 v 685. členu določa, da se družbo, ki ni prijavila za vpis v register sedež družbe oz. spremembo sedeža družbe, za prekršek kaznuje z globo v razponu od 16.000 EUR do 62.000 EUR, odgovorno osebo družbe pa se za isti prekršek lahko kaznuje z globo od 1.000 do 4.000 evrov.
ZGD-1 poleg spregleda pravne osebnosti določa tudi odškodninsko odgovornost članov organa vodenja ali nadzora in tretjih oseb (npr. v 263., 264. členu ZGD-1). 263. člen ZGD-1 določa, da član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala. Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Odškodninsko odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb je določena v 264. členu ZGD-1. Ta člen določa, da mora oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev (ali družbenikov), družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Poleg članov organov vodenja ali nadzora je kot solidarni dolžnik odgovoren tudi tisti, ki je s škodljivim dejanjem pridobil koristi, če je dejanje storil namenoma. Odškodninski zahtevek družbe lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, če jih družba ne more poplačati.
V skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l. RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010-ORZFPPIPP21, 26/2011, 47/2011, 87/2011-ZPUOOD, 23/2012 Odl.US: U-l-185/10-18, Up-1409/10-20, 48/2012 Odl.US: U-l-285/10-13, 47/2013; v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki sodi v pristojnost Ministrstva za pravosodje, je v drugem odstavku 427. člena tega zakona določilo, ki določa, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če pravna oseba kot njen poslovni naslov v sodni register vpiše naslov, na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana ali na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali da pravna oseba kot poslovni naslov v sodni register vpiše naslov, ki ne obstaja.