Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uveljavitev retroaktivnosti za funkcionarje in poslance ter sprememba zastaralnih rokov

2976 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Moram reči, da sem bil hudo presenečne, ko sem pred kratkim zgolj iz "firbca" točneje radovednosti prebral Zakon o funkcionarjih v javni upravi in Zakon o poslancih...šok v nulo....prvi zakon dobrih 20 členov govori izrecno in samo o pravicah funkcionarjev, nikjer govora o kakršni koli dolžnostih le-te in v drugem velikosti dobrih 40 členov podobno zgolj pravice in nič kaj o obveznostih.

Glede na to in "delo" funkcionarjev ter poslancev v zadnjih dvajsetih letih se sploh ne čudim stanju v katerem smo saj za nastalo stanje nikoli nihče ni nič kriv oz. na podlagi veljavne zakonodaje sploh nihče ne more biti nič kriv.

Ker v nobenem od zgoraj nevedenih zakonov ni govora o odgovornosti funkcionarja ali poslanca, predlagam uveljavitev "retroaktivnosti" za storjena kazniva dejanja funkcionarjev in poslancev in seveda spremembo zastaralnih rokov teh dejanj v tej zvezi. Dejstvo namreč je, da so določena kazniva dejanja lahko zaznana šele po določenem časovnem obdobju (razlogov temu dejstvu ne bi iskal) in še takrat so praviloma že tudi zastarana. Če pa kazniva dejanja niso zastarana pa pravna sredstva omogočajo to dejstvo, zaradi česar noben funkcionar in ne poslanec ni in ne bo odgovarjal za morebitna storjena kazniva dejanja, česar se ta tudi seveda dobro zaveda.

Posledica takšnega zavedanja funkcionarjev in poslancev je sprejeta zakonodaja, uredbe in še kaj v zadnjem času, ko predvsem finančne posledice takšnih ravnanj nosimo davkoplačevalci, povzročitelji takšnega stanja pa za to ne odgovarjajo ne kazensko in ne materialno.

Kazensko in materialno odgovornost funkcionarja ali poslanca bi bilo možno iskati na podlagi ugotovitev mnenj ustavnega sodišča ali mednarodnega sodišča za človekove pravice, kar pa na podlagi veljavne trenutne zakonodaje ni možno predvsem iz razloga zastaralnih rokov.

V tej zvezi bi predlagal, da se na podlagi retroaktivnosti ugotavlja sum kaznivega dejanja funkcionarja ali poslanca, pri čemer pa bi zastaralni roki pričeli teči šele od zaznave kaznivega dejanja in ne storitve le-tega. Seveda pa bi bili postopki na sodiščih s sodnim redom podobno kot pri policistih "priviligirani" oz. prednostno obravnavani v izogib zastaranju zadev.

Seveda bi te "dolžnosti" zabeležil v Zakon o funkcionarjih.....in seveda poslancev...., ter spremenil ZKP ter KZ....ta dva zakona bi v osnovi tako ali tako morala biti spremenjena v dobro poštenih državljanov te države in ne barab tako kot danes.....totalen absurd teh zakonov je, da se ukvarjajo s pravicamo barab medtemko pa je o njihovih dolžnostih bolj malo govora, pri tem pa se na pravice poštenjakov pozabljajo....barabo se ščiti na vse načine, o zaščiti in pravicah poštenjaka pa nobenega govora...so pa seveda navedene dolžnosti za to vrsto ljudi in kaj se ti bo zgodilo, če teh dolžnosti ne boš upošteval....

24 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M marjan nikl 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


24. 3. 2020

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 83. člena določa, da poslanec Državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles, kar je ustavno določena izjema od načela enakosti. V drugem odstavku 83. člena pa je določeno, da poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let – s tem da, kot je navedeno, o začetku kazenskega postopka odloča državni zbor, ki lahko tudi odloči, da dovoli uvedbo kazenskega postopka.

Odgovornost funkcionarjev z vidika kazenskega materialnega prava je urejena v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju: KZ-1) in sicer so funkcionarji navedeni med uradnimi osebami v prvem odstavku 99. člena, med njimi so med drugim tudi poslanci in poslanke ter sodniki in sodnice. Kazniva dejanja, ki omenjajo uradne osebe, tako veljajo tudi za funkcionarje v Republiki Sloveniji, npr. tretji odstavek 131. člena KZ-1 (kaznivo dejanje »Kršitev enakopravnosti«), 257. člen (kaznivo dejanje »Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic«), prvi odstavek 257.a člena (kaznivo dejanje »Oškodovanje javnih sredstev«), 261. člen (kaznivo dejanje »Jemanje podkupnine«) in podobno.

Običajno je v primerih, ko je posebej določena kaznivost dejanj uradne osebe kot znak kaznivega dejanja, predpisana tudi primerno strožja kazenska sankcija (kazen), ki ima poleg tega določen tudi daljši zastaralni rok (splošne določbe o zastaranju v prvem odstavku 90. člena KZ-1). Kar pomeni, da je poseben položaj (vplivanja, delovanja – torej odgovornosti) že upoštevan v kazenskem materialnem pravu – preko instituta uradnih oseb in s tem povezanih daljših zastaralnih rokov.

Menimo, da bi bila uvedba drugačnega načina zastaranja pregona kaznivih dejanj, npr. po preteku opravljanja funkcije ali pa uvedba znatno daljših zastaralnih rokov za kazniva dejanja, ki jih storijo funkcionarji, nesorazmerna (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije) oziroma neenaka (14. člen Ustave Republike Slovenije), kar pomeni – neustavna. Posebej opozarjamo, da načelo enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije ne omogoča, da bi funkcionarje državnih organov izločili iz splošnega sistema zastaralnih rokov za kazenski pregon po KZ-1, saj v primeru kaznovanja ne gre za kaznovanje zaradi statusa, ampak za kaznovanje glede storjenih kaznivih dejanj (glede uradnih dolžnosti uradnih oseb) in bi bilo morebitno »razlikovanje glede na status« kršitev načela enakosti.

Glede na podano pojasnilo menimo, da je veljavna ureditev s področja KZ-1, ki vključuje funkcionarje med uradne osebe in za uradne osebe določa hujše kazni ter preko splošne ureditve zastaranja tudi daljše zastaralne roke – ustrezna.   

Komentarji