Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

osnovne šole - nasilje, učenci, ki namenoma motijo pouk in povzročajo škodo šolski imovini

4614 OGLEDOV 18 KOMENTARJEV

Ker prebiram nekatere forume, spletne časopise in občasno zajadram na youtube sem si lahko ustvaril sliko o trenutnem stanju v osnovnih šolah. Vedno več je nasilja (do sošolcev in celo do učiteljev) iz strani posameznikov, ki pa ko se proti njim kaj sproži:

- ob kakršnihkoli postopkih zoper njih (kazni, vpisi,...)enostavno "vpokličejo starše" češ da jih majo v šoli na piki in potem starši z denarjem, vezami, odvetniki zaščitijo svoje"nedolžne otroke, katerim se godi krivica"

- tudi, če se sprožijo kakršenkoli postopki zoper njih, so rezultati tega procesa bolj klavrne sorte (OŠ je obvezna. Maksimalno kar je, je to, da te prepišejo na drugo šolo)

- Po šolah se uniči (iz objestnosti, vandalizma, ampak za takimi dogodki stojijo ponavadi posamezniki, oz. nekja posameznikov) ogromno imovine, katera se potem pokrije iz davkov, včasih celo s kakimi položnicami, ki jih izda šola in jih plačajo starši šolarjev (tudi tisti, ki niso nič uničili morajo plačati!!!)

- da o tem, da se moti pouk, upade delovna uspešnost, upade kakovost pouka, da iajo nekateri učitelji ogromne težave kako skozi pregurat.

Ker so učenci zelo zaščiteni, s kupom pravic, a brez dolžnosti. In ker obstaja možnost poučevajna doma, predlagam sledeče:

- vse te učence, ki uničujejo imovino, namenoma motijo pouk, ne ubogajo/poslušajo učiteljev, se do njih in do sošolcev objestno/agresivno obnašajo SE JIM PREPOVE OBISKOVATI POUK IN SE JIH NA STROŠKE STARŠEV POUČUJE DOMA. Starši bi jih sami poučevali doma oz. jim najemali inštrukcije. pa tudi plačati kompletno materialno škodo, ki je bila storjena z njegove strani.

- ta ukrep bi lahko izvedli ne samo starši problematičnega otroka, ampak tako učitelji, kot tudi starši učencev (ti žal kakega dobrega orožja proti takim težavam nimajo na razpolago. Največ kar je je to, da se takšnega učenca preipiše na drugo šolo, kar pa ne reši težave), ki so žrtve takšnega problematičnega učenca.Morda bi bil ta ukrep celo smiselno napisati v šolski pravilnik

- hodili bi na preverjenaja znanja (kontrolne in šolske naloge - takrat ko jih pišejo njihovi sošolci)

- ustno spraševanje bi bilo zanje v času dodatnih ur (po pouku) in sicer na način, da bi tak učenec en teden hodil na te ure (recimo da bi trajale od 14:00 do 15:30), pri čemer bi lahko bil vprašan karkoli oz . tudi lahko ne bi bil vprašan. (pripravljen bi pa moral biti za vse predmete)

- ukrep bi veljal zgolj do konca aktualnega šolskega leta in se po potrebi lahko naslednje šolsko leto znova uporabi

16 glasov

10 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mladislovenec 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


22. 5. 2013

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Starši morajo v skladu z Ustavo RS v okviru roditeljske pravice poskrbeti za vzgojo in izobraževanje svojih otrok, osnovnošolsko izobraževanje pa je po ustavi obvezno. Starši morajo v skladu z Zakonom o osnovni šoli (v nadaljevanju: zakon) zagotoviti, da njihov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost. Zakon starše zavezuje k vpisu otrok v osnovno šolo, imajo pa možnost izbrati osnovnošolsko izobraževanje njihovih otrok v javni ali zasebni šoli, lahko pa se odločijo za izobraževanje na domu, k temu pa jih ni mogoče prisiliti. Če se učenec izobražuje na domu, so starši dolžni poskrbeti, da učenec ob koncu pouka v šolskem letu opravlja predpisano preverjanje oziroma ocenjevanje znanja. Za to obliko izobraževanja se torej starši odločijo prostovoljno, država oziroma lokalna skupnost pa jim v ta namen ne zagotavljata javnih sredstev.

Zakon učencu zagotavlja pravico do obiskovanja pouka in udeleževanja drugih dejavnosti, ki jih organizira šola. Obstaja pa tudi možnost, da šola posameznemu učencu zagotovi doseganje ciljev izobraževanja v drugih oblikah organiziranega dela z učenci z namenom, da se vsem učencem zagotovi varnost ali nemoten pouk. Zakon učencu nalaga, da redno obiskuje pouk v okviru obveznega programa in izpolnjuje obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole, starši pa morajo ob vsakem izostanku učenca sporočiti vzrok izostanka.

Vzgojno delovanje šole ima vsaka šola opredeljeno v vzgojnem načrtu. Ta dokument vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta. Pri pripravi vzgojnega načrta sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši, sprejme pa ga svet šole na predlog ravnatelja. Na tej podlagi svet šole sprejme še pravila šolskega reda, v katerih so natančneje opredeljene dolžnosti in odgovornosti učencev, načini zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja in vzgojni ukrepi za posamezne kršitve pravil. Če vzgojno ukrepanje šole ni bilo uspešno, se učencu lahko izreče vzgojni opomin. V primeru povzročitve škode veljajo pravila o odškodninski odgovornosti. Vsaka osnovna šola mora imeti tudi svoj hišni red, v katetrem določi svoj šolski prostor, uporabo tega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti, vzdrževanje reda in čistoče ter drugo.

Zakonodaja ima predpisano največjo tedensko obveznost učencev po obveznem programu, ki je šola ne sme preseči. V ta okvir sodi tudi čas, namenjem preverjanju oziroma ocenjevanju znanja učenca pri posameznih predmetih. Vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom je določen v letnem delovnem načrtu šole, tedenski razpored ur pouka pa šola določi z urnikom. Šola je veljavne področne predpise in sprejete interne dokumente dolžna spoštovati, nadzor nad izvajanjem predpisov pa izvaja šolska inšpekcija.

Zakon vsaki osnovni šoli omogoča, da učenca iz učnih ali vzgojnih razlogov lahko v soglasju ali na zahtevo staršev učenca prešola na drugo osnovno šolo, če ta šola s tem soglaša. Možno pa je tudi prešolanje učenca na drugo šolo brez soglasja staršev, če so kršitve pravil šole take narave, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje ali zdravje drugih ali če učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola. V takem primeru si mora šola pridobiti mnenje centra za socialno delo ter soglasje šole, v katero bo učenec prešolan, glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih inštitucij.

Iz navedenega zaključujemo, da šolska zakonodaja vključuje ustrezne inštrumente oziroma ukrepe za učence, ki kršijo pravila šolskega reda, na strani šole pa je, v kolikšni meri bo te možnosti uporabila. Po naši oceni restriktivnejših vzgojnih sredstev v osnovni šoli ni primerno oziroma smiselno predpisovati, saj s tem po našem mnenju ne bi dosegli večjega vzgojnega učinka.

Priloge:

Komentarji