Sprememba Zakona o izvršbi ter podzakonskih aktov, ki urejajo delo izvršiteljev
V dananjšem svetu, ki se na eni strani spopada z globalno finančno krizo, primankovanja delovnih mest ter dohodkov, na drugi pa željo gospodarstva, da bi ljudje maksimalno trošili ter na tak način vzpodbujali gospodarstvo, prihaja do velikih osebnih (eksistenčnih!) tragedij. Le-te v največji izvirajo iz "škarij" potrošnje in (ne)sposobnosti poravnavanja finančnih obveznosti, ki pa v večini primerov ni "neizpolnjevanje obveznosti z namero zavajanja ali ogoljufanja upnika".
TEMELJNI PREDLOG: Zato predlagam, da vlada oziroma njeni organi premislijo o tem, da bi se v Zakon o izvršbi ter v podzakonskih aktih, ki urejajo delo izvršiteljev, kadar gre za opravila, ki so povezana z denarnimi terjatvami, uvedlo načelo sorazmernosti pri odmeri stroškov upoštevaje vrsto dolga hkrati pa izvršiteljem naložil maksimalni znesek stroškov, ki jih lahko uveljavlja za svoje delo upoštevaje načelo sorazmernosti in vrste dolga.
POJASNILO: Praksa dela izvršiteljev je nedvomno različna, vendar pa je, po mojem mnenju, še vedno preveč odprtih vrat za svojevrstno interpretacijo zakona in podzakonskih aktov (sploh Pravilnika o delu izvršitelja). O tem govori tudi zadnja oddaja Preverjeno (ProPlus,9.4.2013) in pretresljive izkušnje posameznikov (pritožbe na Ministrstvo za provosodje in pristojni zbornici izvršiteljev)
Primer 1: V medijih pogosto beremo o izkušnjah ljudi, ki so pred svojimi vrati zagledali izvršitelje ali njihove pomočnike, ki so bili oblečeni kot policijski specialci in so, kot sami utemeljujejo svoj obisk, tam po nalogu sodišča IN upnika(!). Predstavijo se kot izvršitelji, ki so prišli izterjat neporavnan dolg.
Vse lepo in prav, vendar ko iz teh zgodb izvemo, da gre za dolg 100EUR, ki skupaj z zamudnimi obrestmi in administrativnimi stroški po letu dni znaša 150EUR, se najprej začudimo, zakaj to sporočata dve osebi in zakaj za to opravilo računata še dodatnih 100EUR. Seveda, potem, ko želita odpeljati starejši kos pohištva, ki ga cenita na nerealno visok znesek (v malih oglasih se prodaja za 50EUR, ocenjen pa je bil na 500EUR). Za transport potrebujeta selitveni servis (stroški ~1000EUR) ter poplačane stroške skladiščenja (~5EUR na dan).
Iz tega primera, ki je precej pogost primer izvršbe nepoplačanih terjatev, je torej zelo razvidna nesoramezmernost. Če dolžnik, ki je v stresu in pod psihičnim pritiskom, ter pokima rekoč, "ja, saj drugega nimam, pa ga vzemite", bo izvršitelj to razumel kot sporazumno odločitev, ki jo bo moral dolžnik celo overiti s svojim podpisom na zapisniku. In tako bo dolg namesto 150EUR po enem mesecu znašal 1.250EUR! Seveda, upnik še vedno ni dobil denarja, dolžnik pa je postal še dodatno zadolžen!
MOŽNA REŠITEV: V zakon in podzakonske akte, ki se nanašajo na izvršbo in delo izvršiteljev se uvedeta načelo sorazmernosti in vrsta dolga kot sledi:
VRSTA DOLGOV:
1. dolgovi iz naslova gospodinjstva (redni mesečni stroški elektrike, vode, snage, kanalizacije, telefona, kabelska TV, inteterneta, mobilne telefonije, itd.) ter neplačila preživnin
2. dolgovi iz posojilnih ter drugih finančnih razmerij
3. dolgovi iz poslovnih razmerij
4. drugi dolgovi (iz naslova odškodnin,... itd)
IMPLIKACIJA NAČELA SORAZMERNOSTI:
Za prvo vrsto dolgov (gospodinjski stroški in preživnina), na katero upnik in dolžnik nimata bistvenega vpliva ali možnosti zavarovanja terjatve, bi tako veljajo, da stroški izvršbe ne smejo preseči 100% dolgovanega zneska (se pravi glavnice in zamudnih obresti), a vendar ne več, kot znaša povprečna plača v RS (v času nastanka dolga). Upnik, ki nesmiselno "trmoglavi" in neracionalno zagnan izvršitelj, bi eventualni presežek stroškov prenesla v lastno breme. Za to vrsto dolga se onemogoči hipotekarna obremenitev nepremičnine, razen v primerih, ko nanjo izrecno pristane dolžnik ali dolg preseže 200% povprečne neto mesečne plače.
Druga vrsta dolgov (posojila in finančna razmerja) navadno že vsebuje zavarovanje terjatev, zato je precej nesmiselno, da se dolžniku dodajajo nesorazmerni stroški izterjav. Če že, bi se v tem oziru morala oblikovati lestvica (npr.):
Če znaša dolg < 500EUR --> do max. 100% dolgovanega zneska (glavnica + obresti)
Če znaša dolg 501 - 2.500EUR --> do 75% dolgovanega zneska (glavnica + obresti)
Če znaša dolg 2501 - 10.000EUR --> do 50% dolgovanega zneska (glavnica + obresti)
Če znaša dolg nad 10.000EUR --> do max 25% dolgovanega zneska (glavnica + obresti)
Stroški izvršb iz naslova poslovnih razmerij, kjer kot dolžnik nastopa pravna oseba ali oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, bi se moralo vrednotiti glede na obseg in naravo dolga, vendar v nobenem primeru ne bi smeli preseči 100% dolga (glavnice + obresti).
Izterjava drugih dolgov (iz zadnje skupine) naj ne bi presegla 100% vrednosti dolga (glavnice in zamudnih obresti).