Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


uvedba posebnih davčnih con
 
greselc1
Ogledov: 2375
Predlog poslan 10.04.2013
Arhivirano
Zadnja sprememba 10.04.2013 10:10:40

  Predlog   Število glasov   Komentarji (2)  

Vožnja skozi kraje v Sloveniji kaže na to, da imamo precej nedokončanih projektov. Najbolj izstopajoči so projekti izgradenj različnih poslovno-gospodarskih con, kjer  infrastrukturno opremljena zemljišča zapuščena stojijo in čakajo na "boljše čase".

Vladi zato predlagam, da razmisli o intervenciji in s posebnim zakonom pospeši "poselitev" teh območij tako, da uvede posebne davčnih cone. S tem pa ne mislim le na "zapuščene" projekte industrijskih con ampak tudi na druga območja z namenom, da bi se pospešil gospodarskih razvoj in zaposlenost; takšne "cone" bi lahko bile v Zasavju, Pomurju, Severni Primorski in Notranjskem.

Gospodarske cone posebnega pomena (GCPP) bi bila torej območja, ki bi bila prvotno namenjena investitorjem, ki bi znotraj cone lahko (ob predpostavki izpolnjevanja zavez) investirali/gradili ter razvijali svojo osnovno dejavnost, skladno z nacionalnimi okoljskimi in drugimi zakoni ter usmeritvami, pri čemer pa bi bili:

- oproščeni davka od dobička pravnih oseb za čas 2 let od vstopa v cono, naslednjih 3 leta plačuje le 50% zakonsko določenega

- oproščeni izstopnega DDV za čas 2 let od vstopa v cono

- oproščeni NUSZ za čas 5 let od vstopa v cono

Da bi investitor lahko vstopil v to GCPP, pa bi moral izpolnjevati naslednje osnovne zahteve:

1. izvaja  se lahko katerakoli proizvodna oziroma storitvena dejavnost, ki je skladna z okoljskimi, varnostnimi in drugimi nacionalnimi predpisi oziroma direktivami (zaveza k spoštovanju okoljskih predpisov)

2. investitor oziroma podjetje v svoji lastniški ali upravljavski strukturi ne sme imeti posameznika ali organizacije, ki je bila v zadnjih 5 letih v stečaju ali pravnomočno kaznovan zaradi gospodarske kriminalitete (zaveza k integriteti in etičnemu poslovanju)

3. primarno in prioritetno se zaposluje ljudi iz lokalne skupnosti oziroma države, sicer se davčne ugodnosti zmanjšajo za 50% (zaveza k zaposlovanju lokalnega prebivalstva)

4. podjetje mora biti registrirano vsaj 3 leta pred vstopom v cono in zadnjih 2 leti ne sme izkazovati izgube v višini 25% osnovnega kapitala (zaveza k finančni in ekonomski stabilnosti)

5. podjetje mora razpolagati s kapitalom v višini 1 mio EUR ter imeti zagotovljena denarna sredstva in opremo za opravljanje dejavnosti (zaveza k likvidnosti in sposobnosti financiranja poslovanja)

6. v primeru, da gre za hčerinska podjetja tujih podjetij, mora matično podjetje (oziroma lastnik podjetja) izdati garantno pismo, podprto z ustreznim zavarovanjem (bančna garancija v dobro DURS), s katerim jamči za korektno poslovanje hčerinskega podjetja (v GCPP), da podjetja ne bo zaprl ali ga "izčrpal" v času 5 let od vstopa v GCPP in da prevzema finančno oziroma kazensko odgovornost (v primeru zlorab GCPP) (zaveza k transparentnosti in odgovornosti)

Dovoljenje za investiranje v GCPP kot tudi nadzor spoštovanja vseh zavez bi bil prepuščen pristojnim organom (agenciji?) v okviru ministrstva za finance.

Za zaključek: glede na to, da ima večino slovenskih občin, sploh v gospodarsko slabših regijah, precej zemljišč, ki neizrabljena stojijo, bi morala država kot odgovorna mati poskrbeti, da se le-ta izkoristijo v dobrobit narodnega gospodarstva. Z "neizrabljena" ne mislim vse povprek, ampak površine, ki jih prostorski načrti predvidevajo kot območja industrijsko poslovnih dejavnosti.

Poudarjam: ne gre za dvije lastninjenje ali ponovno "nacionalizacijo" površin. V svojem razmišljanju predlagam, da država prevzame proaktivno in de-facto (in ne le deklarativno) pobudo in številne zaspane občine, ki le čakajo na "glavarino" in zato večino gradijo le še "spalna naselja", z vzpodbudo "prisili", da se premaknejo naprej. 


Ključne besede gospodarstvo, davčne cone, pritegnitev investitorjev, oživitev gospodarstva
Kategorija: Gospodarstvo


Zadnji komentarji:

DavidS | 10.04.2013 | 10:39
Olajšave se mi zdijo pretirano visoke in podvržene možnostim zlorabe, zato predloga v takšni obliki ne morem podpreti, čeprav se z idejo samo strinjam.

Mislim, da bi bil velik korak že to, da bi del davka od dobička podjetij šel v občino, kjer je podjetje registrirano IN kjer tudi opravlja dejavnost. Verjamem, da bi občinski funkcionarji pokazali veliko več interesa za ustvarjanje podjetjem prijaznega okolja kot sedaj, ko, kot pravite, vabijo samo prebivalstvo zaradi dohodnine.
greselc1 | 10.04.2013 | 10:53
Hvala za mnenje. Osebno mislim, da je podjetjem (in ostalim investitorjem, ki imajo dovolj denarja za nek resen - dolgoročen "business") treba dati dovolj manevrskega prostora, da sploh pridejo v Slovenijo. Glede na to, da smo relativno draga država za investitorje, sploh pa če gledamo skozi davčno prizmo, je treba nekje popustiti.

Kar se pa možnih zlorab zadeva, pa mislim, da bi bi bilo treba vzpostaviti učinkovit sistem nadzora. Nedvomno je moj predlog "nebrušen diamant", če smem tako reči in potrebuje svojo "kilometrino" tudi po mizah strokovnjakov. Naj spomnim, da je bistvo predloga namreč v iskanju poti, kako (1) oživiti gospodarstvo, (2) izkoristiti večinoma neizkoriščeno infrastrukturo, preden ta res postane "mrtvi kapital" in (3) čimbolj zaposliti lokalno prebivalstvo.

Glede prenosa dobička v občino, kjer se GCPP nahaja, se načeloma tudi sam strinjam, vendar bi bolj poudaril regionalni interes. Občine bi se morale povezati in problem gospodarske zaostalosti reševati na regionalni ravni, sicer bi se ideja GCPP preveč razdrobila, kar bi pomenilo bistveno slabši nadzor. Lahko ima npr. Zasavska regija GCPP, ki je geografsko locirana na dveh koncih (npr. v Zagorju in Trbovljah), vendar bi jo obravnavali kot eno.